Jedro

Ker med Republiko Slovenijo in med Republiko Srbijo ni veljavnega bilateralnega sporazuma, ki bi urejal pravno pomoč med organi obeh držav, se glede vročanja listin še vedno uporablja Haaška konvencija o civilnem postopku z dne 1.3.1954, ki zaradi pravnega nasledstva po bivši SFRJ veže tako Slovenijo kot Republiko Srbijo. Skladno s to konvencijo se osebi s sedežem v Republiki Srbiji sodna pisanja vročajo po diplomatski poti s prevodom v jeziku zaprošene države, lahko pa tudi neposredno po pošti brez prevoda, če naslovnik pošiljko sprejme.

Neposredna vročitev (s pošto) s konvencijo ni izključena ali prepovedana. Pogoj za pravilnost takšne vročitve je le, da naslovnik pošiljko prostovoljno sprejme. Tožeča stranka je s podpisom vročilnice sprejela tako poziv k popravi tožbi kot tudi izpodbijani sklep. V primeru, da sodnega pisanja ne bi želela sprejeti, bi morala bodisi odkloniti podpis vročilnice bodisi, če zaradi načina sprejemanja pošiljk pri tožeči stranki ni mogoče pregledati vsebine pred podpisom, nemudoma vrniti pisanje pošiljatelju z navedbo, da takšnega načina vročanja ne sprejema.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani Enota v Ljubljani, opr. št. VII Pg 4132/91, z dne 22.10.1991 tudi v 1. in 3. točki izreka in tožbo zavrglo. To je storilo na podlagi 4. odstavka 108. člena ZPP, ker tožeča stranka tožbe ni popravila v skladu s pozivom sodišča. Zoper sklep o zavrženju tožbe se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Prvostopnemu sodišču očita, da pri vročanju sodbe ni ravnalo v skladu z mednarodno pravnimi predpisi, ki se uporabljajo za vročanje dokumentov pravnim ali fizičnim osebam v tujini. Zato predlaga, da drugostopenjsko sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je pravna oseba s sedežem v tujini, v Republiki Srbiji. 135. člen ZPP določa, da se osebi v tujini vroča po diplomatski poti, če v mednarodni pogodbi ni določeno kaj drugega. Ker med Republiko Slovenijo in med Republiko Srbijo ni veljavnega bilateralnega sporazuma, ki bi urejal pravno pomoč med organi obeh držav, se glede vročanja listin še vedno uporablja Haaška konvencija o civilnem postopku z dne 1.3.1954 (Ur. l. FLRJ, dodatek številka 6/62), ki zaradi pravnega nasledstva po bivši SFRJ veže tako Slovenijo kot Republiko Srbijo. Skladno s to konvencijo se osebi s sedežem v Republiki Srbiji sodna pisanja vročajo po diplomatski poti s prevodom v jeziku zaprošene države (1. člen konvencije), lahko pa tudi neposredno po pošti (1. točka 1. odstavka 6. člena konvencije) brez prevoda, če naslovnik pošiljko sprejme (2. člen konvencije).

Neposredna vročitev (s pošto) torej s konvencijo ni izključena ali prepovedana. Pogoj za pravilnost takšne vročitve je le, da naslovnik pošiljko prostovoljno sprejme. Tožeča stranka je s podpisom vročilnice sprejela tako poziv k popravi tožbi kot tudi izpodbijani sklep. V primeru, da sodnega pisanja ne bi želela sprejeti, bi morala bodisi odkloniti podpis vročilnice bodisi, če zaradi načina sprejemanja pošiljk pri tožeči stranki ni mogoče pregledati vsebine pred podpisom, nemudoma vrniti pisanje pošiljatelju z navedbo, da takšnega načina vročanja ne sprejema. Kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP bi bila podana le v primeru, ko stranki zaradi nezakonitega postopanja sodišča pri vročanju ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Za takšno situacijo pa v obravnavanem primeru ni šlo.

Na podlagi 2. odstavka 365. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. O stroških ni odločalo, ker jih nobena od strank ni priglasila.