Jedro

Ni sporno, da poteka zoper tožnico postopek na policiji. Sporno je izključno pravno vprašanje, ali v takem primeru tožnici pripada brezplačna pravna pomoč. S tem v zvezi sodišče pritrjuje toženi stranki, da v obravnavanem primeru sodni postopek še ni bil začet. Zgolj odredba o hišni preiskavi, ne glede na to, da jo odredi sodišče, še ne pomeni začetka sodnega postopka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi s predkazenskim postopkom in kazenskim postopkom.

2. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je tožnica pri toženi stranki vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s predkazenskim postopkom in kazenskim postopkom. Pri svoji odločitvi se tožena stranka sklicuje na 1. in 7. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Na podlagi 1. člena ZBPP je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Sem spadajo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov. Na podlagi 7. člena ZBPP pa se brezplačna pravna pomoč lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, inštitucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov. Brezplačna pravna pomoč pa se odobri tudi za postopke pred mednarodnimi sodišči ali arbitražami. Tožena stranka je vpogledala v prošnjo tožnice, iz katere izhaja, da se vodi postopek pred policijo in da zadeva še ni bila odstopljena na pristojno državno tožilstvo oziroma sodišče v nadaljnjo obravnavo. Torej je v fazi predkazenskega postopka. Upoštevaje navedene določbe ZBPP zato ni pravne podlage za dodelitev pravne pomoči, kot jo zahteva tožnica. Kazenski postopek se namreč začne šele z izdajo sklepa o preiskavi oziroma z vložitvijo neposredne obtožnice. Zbiranje obvestil, ki bi utegnilo biti koristno za uspešno izvedbo kazenskega postopka, pa še ne pomeni sodnega postopka v smislu določb ZBPP. Torej ne gre za uresničevanje varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ali varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah, niti za katero izmed oblik izvensodnega poravnavanja sporov, pač pa za zbiranje obvestil v predkazenskem postopku, za kar ima policija pooblastila v Zakonu o kazenskem postopku, v tej fazi pa brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti. Če pa bo prišlo do izvedbe kazenskega postopka, bo lahko tožnica ponovno vložila prošnjo. Iz navedenih razlogov je prošnja tožnice neutemeljena, zato jo je tožena stranka stranka zavrnila. Tožena stranka ni ugotavljala finančnega položaja tožnice glede na dejstvo, da ni izpolnjen objektivni pogoj pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči, saj mora biti izpolnjen kumulativno z dohodkovnim pogojem in premoženjskim pogojem.

3. Tožnica v tožbi navaja, da je bila na podlagi odredbe sodišča pri njej opravljena hišna preiskava, torej gre za sodno zadevo. Bila je tudi zaslišana na policiji. V nadaljevanju bodo opravljena tudi druga preiskovalna dejanja. Nadalje se sklicuje na svoj finančni položaj, ki je tudi pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in navaja, da brez škode za svoje preživljanje ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. Povprečni dohodek na družinskega člana ne sme presegati 770,10 EUR po Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih. Tožnica je bila diskriminirana v odnosu do drugih upravičencev do brezplačne pravne pomoči, ki jim je bila v celoti ugodena brezplačna pravna pomoč in katerim se v dohodek ne štejejo otroški dodatki in kmetijske subvencije, če izpolnjujejo materialni in vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Zaradi svojega stanu, ker je brezposelna, je bila diskriminirana pri odločanju organa o pravici do brezplačne pravne pomoči in ji je bila s tem kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS. V 1. členu ZBPP piše, da je ta zakon namenjen uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakosti pred zakonom, kar pomeni, da prosilec ne sme biti diskriminiran zaradi šibkega premoženjskega stanja in socialne stiske. Tožnica predlaga, naj sodišče po njenem zaslišanju tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni ter odloči, da se ugodi njeni prošnji za brezplačno pravno pomoč, kot odvetnika pa se določi odvetnika A. A. in da se hkrati odloči, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

K točki I izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. ZBPP v prvem odstavku 1. člena določa, da je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Glede na prvi odstavek 7. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, ki so določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, inštitucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

7. Tožnica ne izpodbija ugotovitev tožene stranke v odločbi, da se njen postopek vodi pred policijo in da zadeva še ni bila odstopljena na pristojno tožilstvo oziroma sodišče v nadaljnjo obravnavo. Tožnica v tožbi le navaja, da je bila pri njej opravljena tudi hišna preiskava, ki jo je odredilo sodišče in da naj bi zato šlo za sodni postopek. Tožena stranka glede na to, da na tožbo ni odgovorila, ne oporeka trditvam o opravljeni hišni preiskavi. Sodišče zato ugotavlja, da pravno relevantno dejansko stanje v tej zadevi ni sporno. Ni namreč sporno, da poteka zoper tožnico postopek na policiji. Sporno je izključno pravno vprašanje, in sicer, ali v takem primeru tožnici pripada brezplačna pravna pomoč. S tem v zvezi sodišče pritrjuje toženi stranki, da v obravnavanem primeru sodni postopek še ni bil začet. Zgolj odredba o hišni preiskavi, ne glede na to, da jo odredi sodišče, še ne pomeni začetka sodnega postopka. Skladno z 19. členom ZKP se kazenski postopek uvede na zahtevo upravičenega tožilca, ki pa v konkretnem primeru nesporno ni vložena. To pa pomeni, da se kazenski postopek v času odločanja ni začel, zato ne gre za sodni postopek, za katerega je mogoče pridobiti brezplačno pravno pomoč na podlagi 7. člena ZBPP.

8. Tožnica v tožbi tudi pojasnjuje svoje premoženjsko stanje, ki pa je v tem primeru nerelevantno, saj tožena stranka njene prošnje ni zavrnila zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja, ampak zaradi neizpolnjevanja vsebinskega pogoja. Ker je ugotovila, da vsebinski pogoj ni podan, finančnega pogoja niti ni ugotavljala, zato so te navedbe za predmetni upravni spor nerelevantne.

9. Sodišče se tudi ne strinja s tožbenimi navedbami, da je bila tožnica diskriminirana zaradi svoje osebne okoliščine in sicer šibkega premoženjskega stanja in socialne stiske. Njena prošnja je bila zavrnjena izključno iz razloga, ker ji po ZBPP ne pripada brezplačna pravna pomoč v fazi postopka, za katero zakon brezplačne pravne pomoči še ne omogoča. V primeru, če bi se zoper njo začel sodni postopek, bo lahko vložila novo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 10. Ker je odločitev tožene stranke pravilna, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in da je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

11. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave, saj so za to izpolnjeni zakonski pogoji. Kot je sodišče že pojasnilo v tej sodbi, dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama ni sporno, saj ni sporno, da poteka zoper tožnico predkazenski postopek in da so bile v tej smeri izvedene določene aktivnosti (npr. zaslišanje tožnice). Sporno je izključno pravno vprašanje, in sicer ali v tej fazi postopka upravičencu že pripada brezplačna pravna pomoč ali ne. Kadar pa dejansko stanje med strankama ni sporno, ima sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 izrecno pooblastilo, da lahko odloči brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

12. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, trpi skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka svoje stroške postopka.