Jedro

Presoja primernosti višine preživnine za mladoletnega otroka.

Izrek

Revizija proti sodbi, s katero je bila določena višina preživnine, se zavrne.

Revizija proti sklepu, s katerim je bil določen datum, od katerega teče preživninska obveznost, se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec plačevati preživnino za mladoletnega sina T. H., ki ga je rodila J. G. dne 4.8.1997 v Celju, po 15.000 tolarjev mesečne preživnine, tožbeni zahtevek za presežnih 5000 tolarjev pa je zavrnilo. Naknadno je s sklepom dopolnilo sodbo tako, da je določilo plačilo preživnine od 17.1.2002 dalje. Proti sodbi sta se pritožili tožeča in tožena stranka, toda sodišče je njuni pritožbi zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi pritožbenega sodišča je tožeča stranka pravočasno vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb procesnega zakona in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da preživnina ni določena v skladu z 79. členom ZZZDR, ker se je sodišče sklicevalo predvsem na nizek mesečni zaslužek toženca, ni pa upoštevalo, da je zdrav, mlad moški, ki je sposoben zaslužiti tudi dodatna sredstva. Revizijo vlaga tudi proti odločitvi, da se preživnina prizna le od 17.1.2002 dalje.

Sodišče je sodbo dopolnilo z datumom naknadno, s popravnim sklepom. Preživnina je določena od sodbe prve stopnje dalje, čeprav je tožeča stranka vložila tožbo 24.10.2000 in bi ji pripadala preživnina od tedaj dalje. Predlaga ugoditev reviziji in spremembo sodb sodišč prve in druge stopnje, podrejeno pa njuno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 12/03 - uradno prečiščeno besedilo) je bila revizija vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija proti odločitvi o višini preživnine ni utemeljena, revizija proti datumu, od katerega mora toženec plačevati preživnino, pa ni dovoljena.

Tožeča stranka, ki navaja, da vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ne pojasni, za katere kršitve naj bi šlo. Ker po 371. členu ZPP sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji, po uradni dolžnosti pa pazi samo na pravilno uporabo materialnega prava, je treba ugotoviti, da bistvenih kršitev pravdnega postopka ni.

Tudi materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno. Sodišče prve stopnje, ki je prvič določilo preživnino za mladoletnega T. H., je pravilno uporabilo 129. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. l. SRS, št. 14/89 - prečiščeno besedilo in RS, št. 13/94 - 64/01), ki predpisuje, da se preživnina določi po potrebi upravičenca ter možnostih zavezanca. Ker je dejanske potrebe mladoletnega T. ocenilo na 40.000 tolarjev mesečno, je moralo ta znesek porazdeliti med njegova starša, ki sta ga dolžna preživljati. Glede na to, da oba živita v slabih premoženjskih razmerah, je skrbno ocenilo njune zmožnosti in kljub temu, da je upoštevalo tudi skrb matere za otrokovo nego, ni ugodilo vsemu tožbenemu zahtevku.

Prisojeno višino preživnine je preizkusilo tudi sodišče druge stopnje in se je z njo strinjalo. V reviziji tožeča stranka opozarja, da je toženec zdrav in mlad in bi bil sposoben zaslužiti tudi dodatna sredstva, vendar sta sodišči prve in druge stopnje to dejstvo upoštevali pri obeh otrokovih starših. Dejstvo je, da prejema tožnikova mati toliko otroškega dodatka in socialne pomoči, kot zasluži toženec (skoraj 70.000 tolarjev), pri čemer tožnikova mati živi s partnerjem, toženec pa mora stroške za lastno preživljanje kriti sam. Če se otroški dodatek za tožnika odšteje od mesečnih stroškov za preživljanje (40.000 - 18.000), se izkaže, da mora toženec v denarju prispevati mnogo več kot tožnikova mati, ki tudi v naravi skrbi za otroka.

V zvezi z datumom, od katerega je določena preživnina, pa revizijsko sodišče opozarja na prvi odstavek 367. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP, po katerem je mogoče vložiti revizijo proti sodbi oz. sklepu, izdanemu na drugi stopnji in s tem tudi v mejah razlogov, ki jih je pritožbeno sodišče preizkusilo. Tožeča stranka je sicer res vložila pritožbo pred prejemom popravnega sklepa, toda po tretjem odstavku 328. člena ZPP je imela možnost nove pritožbe glede popravljenega dela sodbe, ki je ni izrabila.

Tako se izkaže, da revizija proti višini preživnine ni utemeljena, zato jo je sodišče po 378. členu ZPP zavrnilo s sodbo. Revizije v zvezi z datumom, od katerega mora toženec plačevati preživnino, pa vsebinsko ni obravnavalo, temveč jo je po 377. členu ZPP s sklepom zavrglo.

Ker revizija ni bila utemeljena, tožeča stranka ni upravičena do povrnitve stroškov za revizijo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 154. člena ZPP).