Jedro

V konkretnem primeru atrakcija pristojnosti po četrtem odstavku 266. člena ZIZ ne pride v poštev, ker izvršilni postopek ("drug sodni postopek" v smislu navedenega določila) sicer teče, a ne med upnikom in dolžnikom, temveč med dolžnikom in dolžnikovim dolžnikom.

Predlog za izdajo začasne odredbe s prepovedjo dolžnikovemu dolžniku, da dolžniku ne sme izplačati terjatve ali mu izročiti stvari, ter prepoved dolžniku, da ne sme sprejeti stvari, izterjati terjatve ali razpolagati z njimi, pa je postopek zavarovanja, ki teče med upnikom in dolžnikom; le zaradi "tripartitnega razmerja" pri izvršbi na denarno terjatev dolžnika vsebina določene prepovedi nanaša še na dolžnikovega dolžnika.

Izrek

Za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe je pristojno Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

1. Upnik v obravnavanem postopku je predlagal, da kot novi upnik vstopi v izvršilni postopek I 296/2017 pred Okrajnim sodiščem na Vrhniki, ki poteka med dolžnikom A. d.o.o. (tam kot upnikom) in dolžnikovim dolžnikom B. B. (tam kot dolžnikom) zaradi izterjave denarne terjatve. Terjatev je bila v navedenem postopku zarubljena v korist upnika tega postopka. Upnik je predlagal tudi izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo dolžnikovemu dolžniku, da dolžniku ne sme izplačati terjatve ali mu izročiti stvari, ter prepoved dolžniku, da ne sme sprejeti stvari, izterjati terjatve ali razpolagati z njimi (3. točka prvega odstavka 271. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

2. Okrajno sodišče na Vrhniki se je izreklo, da ni pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe ter da bo po pravnomočnosti sklepa odstopilo zadevo Okrajnemu sodišču v Celju kot pristojnemu sodišču po sedežu dolžnika. Svojo odločitev je oprlo na prvi odstavek 266. člena ZIZ, ki določa, da v primeru, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo. Za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev dolžnika pa je glede na prvi odstavek 100. člena ZIZ krajevno pristojno sodišče, da območju katerega ima dolžnik sedež (v konkretnem primeru Okrajno sodišče v Celju).

3. Okrajno sodišče v Celju je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da je bil predlog za izdajo začasne odredbe vložen v zadevi I 296/2017, zato je na podlagi četrtega odstavka 266. člena ZIZ za odločitev o tem predlogu pristojno pristojno sodišče, pred katerim teče postopek (Okrajno sodišče na Vrhniki).

4. Za odločanje o tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Celju.

5. Jedro spora med sodiščem, ki se je izreklo za nepristojno, in sodiščem, ki mu je zadeva odstopljena, je krajevna pristojnost sodišča po 266. členu ZIZ v primeru predloga upnika za izdajo začasne odredbe s prepovedjo dolžnikovemu dolžniku, da dolžniku ne sme izplačati terjatve ali mu izročiti stvari, ter prepoved dolžniku, da ne sme sprejeti stvari, izterjati terjatve ali razpolagati z njimi (3. točka prvega odstavka 271. člena ZIZ). Konkretneje, ali pride do atrakcije pristojnosti postopka za izdajo začasne odredbe upnika tudi na že uvedeni izvršilni postopek, ki sicer teče med dolžnikom in dolžnikovim dolžnikom (v konkretnem primeru je to I 296/2017 pred Okrajnim sodiščem na Vrhniki).

6. S pravili iz prvega in četrtega odstavka 266. člena ZIZ je urejena določitev pristojnosti za odločanje v postopku z upnikovim predlogom za izdajo začasne odredbe zoper dolžnika. Ta se ravna po posebnem pravilu iz četrtega odstavka 266. člena ZIZ, da je za odločitev pristojno sodišče, pred katerim teče postopek, ko je uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek. Atrakcija pristojnosti je odraz načela ekonomičnosti in je relevantna takrat, ko obstaja vsebinska vez med glavnim postopkom, ki med upnikom in dolžnikom že teče, in akcesornim postopkom zavarovanja.1 Po tem pravilu sodišče, ki odloča v "glavnem" postopku, odloči še o verjetnosti terjatve in drugih predpostavkah za izdajo začasne odredbe in tako začasno uredi sporno razmerje med upnikom in dolžnikom, dokler niso podani pogoji za izvršbo (prim. 267. člen ZIZ). Če ti pogoji niso izpolnjeni, se za postopek zavarovanja z začasno odredbo uporabi splošno pravilo iz prvega odstavka 266. člena ZIZ po siceršnji pristojnosti za odločanje o predlogu za izvršbo.

7. V konkretnem primeru atrakcija pristojnosti po četrtem odstavku 266. člena ZIZ ne pride v poštev, ker izvršilni postopek ("drug sodni postopek" v smislu navedenega določila) sicer teče, a ne med upnikom in dolžnikom, temveč med dolžnikom in dolžnikovim dolžnikom. V obravnavani zadevi podan predlog za izdajo začasne odredbe po 3. točki prvega odstavka 271. člena ZIZ s prepovedjo dolžnikovemu dolžniku, da dolžniku ne sme izplačati terjatve ali mu izročiti stvari, ter prepoved dolžniku, da ne sme sprejeti stvari, izterjati terjatve ali razpolagati z njimi, pa je postopek zavarovanja, ki teče med upnikom in dolžnikom; le zaradi "tripartitnega razmerja" pri izvršbi na denarno terjatev dolžnika vsebina določene prepovedi nanaša še na dolžnikovega dolžnika.

8. Zato se pristojnost določi po splošnem pravilu iz prvega odstavka 266. člena ZIZ glede na krajevno pristojnost sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo. Za predlog za izvršbo na denarno terjatev je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik sedež (prvi in tretji odstavek 100. člena ZIZ). V konkretnem primeru je po sedežu dolžnika to Okrajno sodišče v Celju.

9. Vrhovno sodišče je na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

10. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Prim. sklep VS RS I R 66/2020 z dne 30. 3. 2020 (11. točka obrazložitve).