Jedro

Sodišče je ugotovilo, da je prišlo do poslabšanja bolezni zaradi opuščenega jemanja zdravil, ki ga pritožnik v pritožbi priznava. Ne more biti dvoma o pravilnosti presoje, da s tem ogroža svoje zdravje in življenje. Do svoje bolezni ni uvideven, prekinitev jemanja zdravil oziroma zdravljenja pa bi vodila v ponovitev vseh oblik ogrožanja, ki so bila izražena pred sprejemom na zdravljenje in zaradi katerih je bil sprejet v bolnišnico. Njegovo agresivno ravnanje do drugih in uničevanje premoženja izhaja tudi iz dokumentacije, ki jo prilaga k pritožbi. Presoja, da je s tem izpolnjen materialnopravni pogoj iz prve in druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr za sprejem nasprotnega udeleženca na zdravljenje brez privolitve, je torej pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotni udeleženec zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike v ... najdlje do vključno 14. 4. 2021. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. Pojasnjuje, kako je prišel na oddelek psihiatrične klinike, da se je tam že zdravil pri zdravnici, o kateri ima dobro mnenje in da mu predpisane tablete niso dobro dele. Zato jih je nehal jemati po novem letu 2020. Nesmiselno je pisati o posojilih, vse je bilo rešeno na sodišču v Splitu. Z razbitim steklom ni oškodoval lastnika, ker je bil kombi zastavljen na račun dolga. Na sodišču v Splitu so bili korektni. Vedeli so, da je naredil edino možno stvar, da pride do posojenega denarja 3.600,00 EUR. Vse bi bilo jasno, če bi sodišče pregledalo priložene pogodbe. Ne strinja se z ugotovitvami, ki jih je sodišče pridobilo na podlagi zaslišanja njegove žene. Porabe denarja za pot k odvetniku in druge stvari mu ni mogoče očitati. Ne držijo podatki o dolgovih do brata, žene, vnuka. Nakup starega traktorja ni stvar sodišča. Nikoli ni bil nasilen do žene. Za prehitro vožnjo je plačal 1.000 kun in ne 100, kot to ugotavlja sodišče. Lahko si mislite, v kakšnem stanju je človek, ko vidi dolžnika po sedmih letih. Hrvaško sodišče je to sprevidelo in izdalo sklep, ki ga prilaga. Kar zadeva njegovo udeležbo v cestnem prometu, dodaja, da vozi avtomobil petdeset let, a nikoli ni imel nesreče in ni bil kaznovan. Želi, da sodišče pregleda pogodbe z dolžnikom in dobi mnenje o njegovih ravnanjih na Hrvaškem.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V okviru podanih pritožbenih razlogov in ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa, ko je treba po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava in absolutne bistvene kršitve pravil postopka (drugi odstavek 350. člena ZPP1 v zvezi z 42. členom ZNP-12 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr3), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. O sprejemu nasprotnega udeleženca na zdravljenje brez privolitve v nujnem primeru je odločalo po uradni dolžnosti (prvi odstavek 61. člena ZDZdr) po prejemu obvestila psihiatrične ustanove o sprejemu nasprotnega udeleženca. Pravilno se je oprlo na materialnopravna določila 53. člena v zvezi z 39. členom ZDZdr.4 V izvedenem dokaznem postopku je skupaj z izvedenko pregledalo medicinsko dokumentacijo, zaslišalo nasprotnega udeleženca, njegovo ženo in lečečo zdravnico ter pridobilo mnenje izvedenke psihiatrične stroke. Po tako izvedenem dokaznem postopku je ugotovilo, da so podani vsi materialnopravni pogoji iz 39. člena ZDZdr za zadržanje nasprotnega udeleženca na oddelku pod posebnim nadzorom najdlje do vključno 14. 4. 2021. 5. Pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno in ugotovitev sodišča prve stopnje, da so izpolnjeni vsi potrebni pogoji za zadržanje na zdravljenju. Oporo ima v celovito in popolno ocenjenem procesnem gradivu, ki ga ne omaja niti gradivo, ki ga k pritožbi vlaga pritožnik. Nasprotno: tudi slednji potrjuje okoliščine in ravnanja pritožnika v marcu 2021 – neposredno pred sprejemom na zdravljenje, ki so po ugotovitvah sodišča pripeljale do njegovega sprejema. Pritožnik jih še vedno nekritično razlaga in jim pripisuje drugačen pomen.

6. Pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča, oprte na pravilno ocenjeno izvedeniško mnenje, da je pri njem podana duševna motnja (bipolarna čustvena motnja v manični fazi). Trenutno se kaže z jezavim, privzdignjenim vedenjem in čustvovanjem, v katerem je pritožnik popolnoma nekritičen do svojega stanja. Zaradi duševne motnje ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojih ravnanj.

7. Pritožnik smiselno izpodbija nadaljnjo oceno in ugotovitev sodišča, da zaradi bolezni oziroma nezmožnosti obvladovanja svojih ravnanj, huje ogroža sebe in druge. Izvedenka je podala mnenje, sodišče pa je ugotovilo, da je prišlo do poslabšanja bolezni zaradi opuščenega jemanja zdravil, ki ga pritožnik v pritožbi priznava. Ne more biti dvoma o pravilnosti presoje, da s tem ogroža svoje zdravje in življenje. Do svoje bolezni ni uvideven, prekinitev jemanja zdravil oziroma zdravljenja pa bi vodila v ponovitev vseh oblik ogrožanja, ki so bila izražena pred sprejemom na zdravljenje in zaradi katerih je bil sprejet v bolnišnico. Sodišče se je namreč z izvedenskim mnenjem prepričalo o značilnostih njegove duševne motnje. Oseba zaradi bolezensko spremenjenega mišljenja (ko misli, da ji je vse dovoljeno in da vse zmore), zmotno presoja realnost in ni sposobna obvladovati svojih ravnanj. Pri nasprotnem udeležencu se je to konkretno izkazalo z nekontroliranim zapravljanjem in porabo vsega denarja, ki ga je imel na razpolago, o čemer je izpovedala njegova žena; z njegovo hiperaktivnostjo v prometu (agresivna in izrazito prehitra vožnja – 190 km/h), o kateri je izpovedoval sam ob sprejemu v ustanovo; in z njegovo verbalno in fizično nasilnostjo (pri čemer je bilo verbalno nasilje izkazano z zaslišanjem njegove žene, fizično nasilje pa s priznanjem tožnika samega, da je na Hrvaškem razbil svojemu dolžniku avtomobilsko steklo). Njegovo agresivno ravnanje do drugih in uničevanje premoženja izhaja tudi iz dokumentacije, ki jo prilaga k pritožbi. Priložil je namreč odločbo hrvaških sodnih organov, ko mu je bil v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja z elementi nasilja izrečen ukrep prepovedi približevanja svojemu dolžniku. Dejanske ugotovitve o realni možnosti ogrožanja drugih (kakor tudi sebe) imajo torej oporo v izvedenih dokazih. Konkretno ugotovljene okoliščine so natančno in jasno obrazložene v točki 16 sklepa in potrjene s strokovnim mnenjem izvedenke. Pritožnik jih ne more z ničemer izpodbiti. Presoja, da je s tem izpolnjen materialnopravni pogoj iz prve in druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr za sprejem nasprotnega udeleženca na zdravljenje brez privolitve, je torej pravilna.

8. Pritožbeno sodišče prav tako nima pomislekov o pravilnosti dokazne ocene in presoje, da ugotovljenega ogrožanja in njegovih vzrokov ob izdaji sklepa ni bilo mogoče odvrniti z drugimi milejšimi oblikami zdravljenja udeleženca (tretja alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr), česar pritožnik niti ne izpodbija. Ugotovitve sodišča, da je nasprotni udeleženec potreboval nadzorovano zdravljenje zaradi obstoječe nekritičnosti do svojega bolezenskega stanja, temeljijo na strokovnem mnenju izvedenke, ki je hkrati ocenila najkrajši potreben čas za izvedbo ustreznega zdravljenja.

9. Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje in nasprotovanje zdravljenju, ki je nujno potrebno za zaščito koristi nasprotnega udeleženca, in ki se je od uvedbe ukrepa lahko izvajalo le pod nadzorom, so podani vsi potrebni pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev njegove svobode. Že sodišče prve stopnje je pojasnilo, da se bo ob spremenjenih okoliščinah in pogojih, ki jih zahteva zakon v prvem odstavku 69. člena ZDZdr, izdani ukrep lahko tudi podaljšal ali predčasno spremenil. 10. Ker pritožbeni razlogi niso podani in je izpodbijani sklep pravilen ter ni obremenjen z napakami in procesnimi kršitvami, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019. 3 Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS, št. 77/2008 s spremembami. 4 Po prvem odstavku 39. člena ZDZdr je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno če so izpolnjeni naslednji pogoji: - če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi in ali drugim; - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).