Jedro

Z začetkom postopka osebnega stečaja je bila pritožnikova poslovna sposobnost omejena tako, da ni mogel sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Že zato, ker je s stečajno maso razpolagal (natančneje: razpolagal je z lastninsko pravico na nepremičnini tako, da je del le-te prenesel na tretjega), čeprav je to prepovedano, je bil ugovor utemeljen.

Ne drži pritožbeno stališče, da je imel upravitelj v zvezi s tem (dolžnikovim pozivom za odobritev sklenjenega notarskega zapisa) kakršne koli obveznosti. Ravno nasprotno. Dolžnik se je bil primoran vzdrževati vsakršnega razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti.

2. Zoper sklep se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

3. Na pritožbo je odgovoril upravitelj in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi upraviteljevega ugovora proti odpustu obveznosti. Že sodišče prve stopnje je pritožniku pravilno odgovorilo, da je upravitelj 30. 10. 2017 pravočasno vložil ugovor, ker je preizkusno obdobje poteklo 28. 11. 2017 (glej pravnomočen sklep z dne 16. 2. 2017). Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 404. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP.

6. Sodišče prve stopnje je odločitev o ugovoru oprlo na več samostojnih razlogov. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo le glede enega od njih, saj je že to zadoščalo za potrditev izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

7. V stečajno maso spada (tudi) nepremičnina – stanovanje, ki je bila v celoti last pritožnika. Sodišče je prodajo stanovanja dovolilo s sklepom z dne 19. 4. 2017. Po tem, to je 31. 7. 2017, je pritožnik sklenil prodajno pogodbo (v obliki notarskega zapisa), na podlagi katere je razpolagal z 1/50-tino nepremičnine (za kupnino 1.000,00 EUR). To dejstvo ni bilo sporno. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da je s tem kršil omejitev iz 386. člena ZFPPIPP.

8. Razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti so dvoji. Poleg ovir za odpust obveznosti, ki pomenijo zlorabo pravice do odpusta obveznosti, odpust tudi ni dovoljen, če dolžnik v času trajanja postopka osebnega stečaja razpolaga s premoženjem, ki spada v stečajno maso (2. točka prvega odstavka 403. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP). Z začetkom postopka osebnega stečaja je bila pritožnikova poslovna sposobnost omejena tako, da ni mogel sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Že zato, ker je s stečajno maso razpolagal (natančneje: razpolagal je z lastninsko pravico na nepremičnini tako, da je del le-te prenesel na tretjega), čeprav je to prepovedano, je bil ugovor utemeljen.

9. Tudi zato pritožnik ne more uspeti z razlogi, s katerimi pojasnjuje, zakaj se je odločil prodati del stečajne mase. Pritožnik ponavlja, da je bil solastni delež primoran prodati zaradi nujnih, eksistenčnih potreb (ker se je v tistem času k njemu v varstvo in vzgojo vračal drugi otrok, zaradi neplačevanja pa so mu tudi odklopili internet, telefon in televizijo). Enako velja za pritožbeno trditev, da je upravitelja prosil za soglasje k taki pogodbi, pa ga ni dobil, oziroma, kot pritožbeno zatrjuje, ga je celo dobil in to konkludentno (z opustitvijo upraviteljevega nasprotovanja, ki bi moralo biti izraženo takoj oziroma najkasneje v osmih dneh). Ne drži pritožbeno stališče, da je imel upravitelj v zvezi s tem (dolžnikovim pozivom za odobritev sklenjenega notarskega zapisa) kakršne koli obveznosti. Ravno nasprotno. Dolžnik se je bil primoran vzdržati vsakršnega razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Sicer pa je sodišče prve stopnje pritožniku celo omogočilo, da napako sam popravi, kot nesporno izhaja iz zapisnika naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti (z dne 28. 2. 2018), pa tega ni storil (smiselno glej drugi odstavek 401. člena ZFPPIPP). Sklicevanje na slabo premoženjsko stanje (je koristnik sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči, ki mu za vložitev tožbe (zatrjevano) niso bila odobrena) ne more biti uspešno. To namreč ne spremeni dejstva, da je dolžnik nedopustno in samovoljno razpolagal s stečajno maso.

10. Enako neutemeljeno je pritožbeno stališče, s katerim želi pritožnik prepričati višje sodišče, da se položaj ločitvenega upnika zaradi prodaje ne bo nič poslabšal, saj bo ločitvena pravica ostala tudi na odsvojenem solastnem deležu. Tudi to ni pomembno v okviru 386. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je navedlo, da je pritožnik s tem bistveno otežil možnost ali uspešnost prodaje stanovanja v tem stečajnem postopku, saj je prodaja solastnih deležev težja. To drži. Predvsem pa višje sodišče dodaja, da je pritožnik s takim ravnanjem v prvi vrsti povzročil zastoj pri unovčenju stečajne mase, posledično kasnejše poplačilo upnikov, pa tudi dodatne stroške, saj bo potrebna nadaljnja aktivnost upravitelja, da se bo nezakonito stanje saniralo, na primer vložitev ustrezne tožbe (primerjaj drugi, tretji in četrti odstavek 386. člena ZFPPIPP).

11. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani. Ker tudi niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).