Jedro

Sodišče prve stopnje je odločilo pravilno in zakonito, ko je tožnikovo tožbo zavrglo kot prepozno. Za vložitev tožbe je imel tožnik 3-dnevni rok, odločba tožene stranke mu je bila vročena 12.12.2003, tožbo pa je vložil 16.12.2003, vendar ne priporočeno po pošti. Niti ZAzil, niti ZUP niti ZUS in ZPP pa nimajo posebnih določb glede vročanja, štetja rokov oz. vlaganja pravnih sredstev za prosilce za azil, nastanjene v azilnem domu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi 1. točka izreka sklepa Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2230/2003-6 z dne 24.12.2003.

Obrazložitev

S 1. točko izpodbijanega sklepa je prvostopno sodišče na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) v zvezi z 2. odstavkom 37. člena Zakona o azilu (ZAzil, Uradni list RS, št. 61/99, 113/2000 - odločba US RS, 124/2000 in 67/2001) zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 10.12.2003, s katerim je tožena stranka zavrgla tožnikovo prošnjo za priznanje azila v Republiki Sloveniji. To pa zato, ker je iz depeše PMP L. z dne 15.10.2003, ugotovila, da je tožnik ilegalno prestopil slovensko državno mejo iz Republike Madžarske. Republika Madžarska pa se po Odloku o določitvi varnih tretjih držav (Uradni list RS, št. 63/2002) šteje za varno tretjo državo. Z 2. točko izreka izpodbijanega sklepa pa je prvostopno sodišče tožnika oprostilo plačila sodnih taks.

Sodišče prve stopnje je tožnikovo tožbo zavrglo, ker je bila vložena po izteku tridnevnega roka, določenega v 2. odstavku 37. člena ZAzil. Tožnik je sklep tožene stranke prejel 12.12.2003, tožbo pa je vložil 16.12.2003, pri čemer se je rok za vložitev tožbe iztekel v ponedeljek 15.12.2003. Tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar je bil kasneje tudi napačno uporabljen ZAzil in so bile kršene določbe ZUS. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter se zadeva vrne prvostopnemu sodišču v odločanje o utemeljenosti tožnikove tožbe. Prvostopno sodišče je navedlo, da je izpodbijani sklep tožene stranke tožnik prejel 12.12.2003 in da je tridnevni rok za odločanje o pritožbi iztekel 15.12.2003, tožba pa naj bi bila vložena 16.12.2003. Takšno sklepanje prvostopnega sodišča pa je preuranjeno. Tožnik je nastanjen v Azilnem domu v L. Vse odločbe se mu vročajo preko uprave azilnega doma, zato bi bilo treba pri upravi azilnega doma preveriti, kdaj natančno je bila tožniku vročena odločba tožene stranke. Prav tako bi bilo treba preveriti kdaj je tožnik upravi azilnega doma oddal svojo tožbo, saj tudi svoje vloge vlaga preko uprave azilnega doma. Odločilen za dan oddaje tožbe je torej dan, ko tožnik tožbo odda upravi azilnega doma, ne pa ko je ta tožbo poslala pristojnemu sodišču. Tožnik pa zatrjuje, da je bila njegova tožba vložena v okviru tridnevnega roka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita, zanjo pa je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju tudi sklicuje.

V 2. odstavku 37. člena ZAzil je določen 3 dnevni rok za vložitev tožbe zoper sklep o zvrženju vloge za priznanje azila, če je stranka prišla v Republiko Slovenijo iz tretje varne države. Prav to, ali je tožnik glede na navedeno določbo ZAzil vložil pravočasno tožbo, pa je v obravnavanem primeru sporno.

ZAzil nima posebnih določb glede računanja rokov oziroma za ugotavljanje pravočasnosti vloge, prav tako nima posebnih določb glede vročanja pisanj in vlaganja pravnih sredstev. Glede tega torej v upravnem postopku veljajo splošna pravila, določena v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP-1, Uradni list RS, št. 80/99, 70/2000 im 52/2002), v upravnem sporu pa ZUS oziroma v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002), katerega določbe se na podlagi 16. člena ZUS v upravnem sporu primerno uporabljajo za vprašanja postopka, ki v ZUS niso urejena. V 92. in 93. členu ZUP-1 so sicer posebne določbe glede vročanja in štetja pravočasnosti vlog med drugim za osebe v vojaški službi oziroma na služenju vojaškega roka in za osebe, ki jim je odvzeta prostost, ne pa tudi za prosilce za azil, ki so v azilnem domu.

Tožniku je bil sklep tožene stranke vročen po ZUP-1, pri čemer je iz vročilnice (97. člen ZUP-1), kar je pravilno ugotovilo že prvostopno sodišče, razvidno, da mu je bil vročen 12.12.2003, saj je pod datumom vročitve na tej vročilnici tožnikov podpis.

V drugem odstavku 111. člena ZPP je določeno, da rok za vložitev vloge oziroma pravnega sredstva, določen v dnevih, začne teči naslednji dan po vročitvi akta. Po 112. členu ZPP pa se vloga, ki je vezana na rok, šteje za pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču preden se rok izteče. V 2. odstavku 112. člena ZPP je določeno, da se pri vlogah, ki so poslane priporočeno ali brzojavno po pošti, šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je vloga naslovljena.

Glede na navedene določbe in dejstvo, da je tožnik sklep tožene stranke prejel 12.12.2003, je v obravnavanem primeru 3 dnevni rok za vložitev tožbe začel teči 13.12.2003 (ob 00.00 uri) in se je iztekel 15.12.2003 (ob 24.00 uri). Tožnikovo tožbo pa je prvostopno sodišče prejelo 16.12.2003, torej prepozno. Pri tem pa niti tožnik ne trdi, da bi tožbo, ki jo je naslovil "pritožba", vložil priporočeno po pošti, niti to ne izhaja iz sodnih spisov.

Glede na navedene zakonske določbe bi bile poizvedbe o tem, kdaj je tožnik svojo tožbo izročil upravi azilnega doma, da bi jo ta posredovala upravnemu sodišču, brezpredmetne, ker ne bi mogle biti upoštevane pri odločanju.

Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločitev prvostopnega sodišča.