Jedro

Dejstvo, da je ena od strank postopka izvršbe - dolžnica - zaposlena na sodišču, bi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče ...

Obrazložitev

Okrajno sodišče v ..., ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje v izvršbi zaradi izterjave denarne terjatve upnika, predlaga vrhovnemu sodišču, da določi drugo stvarno pristojno sodišče. V predlogu navaja, da je stranka postopka - dolžnik delavec sodišča, ki vodi postopek izvršbe, zaradi česar že navzven ni mogoče zagotavljati videza nepristranskosti odločanja. Poleg tega poudarja, da gre za manjše sodišče, kjer so delavci izvršilnega oddelka vsakodnevno v kontaktu s sodelavko, ki je dolžnica. Zaposlena je kot arhivarka od lanskega novembra, pred tem pa je že tri mesece delala preko zavoda za zaposlovanje. Gre za večje število spisov, pri čemer so nekateri postopki začeti še pred časom njene zaposlitve na sodišču, a glede na naravo izvršilnega postopka je na mestu, da izvršbo opravlja drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog je utemeljen.

Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/2007) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Dejstvo, da je ena od strank postopka izvršbe - dolžnica - zaposlena na sodišču, bi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja. Utemeljeno pa se v predlogu poudarja tudi majhnost sodišča in povezanost sodnega osebja, kar vse kaže, da je predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča utemeljen. Upoštevajoč načelo ekonomičnosti postopka je tako vrhovno sodišče kot stvarno pristojno določilo Okrajno sodišče ..., ki je krajevno najbližje prebivališču dolžnice, po katerem se določa pristojnost sodišča v konkretni izvršbi.