Jedro

Socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oz. Stroškov nudenja pravne pomoči je ogroženo, če mesečni povprečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oz. mesečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Kranju - organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki prvega pravnega nasveta svetovanja, ki presega prvi pravni nasvet v zvezi s plačilom globe zaradi razžalitve. Iz obrazložitve je razvidno, da je pri presoji pogojev za dodelitev brezplačne pravne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) organ za BPP ugotavljal finančni oz. premoženjski položaj tožnice v skladu z 11. členom in 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s smiselno uporabo členov 13 z do 25 in 26. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju za ZSVarPre), ki je nadomestil Zakon o socialnem varstvu. Tožena stranka navaja določbe prvega odstavka 12. člena in 13. člen ZBPP, ki ju citira. Minimalni dohodek od 1. 1. 2012 znaša 260,00 EUR (8. člen ZSVarPre), dvakratnik torej znaša 520,00 EUR. Tožnica je upokojenka in prejema pokojnino v višini 566,10 EUR mesečno, drugih prihodkov nima. Skupaj je v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP prejela 1.698,30 EUR, kar povprečno znaša 566,10 EUR. Njeni povprečni mesečni dohodki presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen kot finančni kriterij za dodelitev BPP. Ker je prošnjo bilo treba že zaradi neizpolnjevanja finančnega razloga zavrniti, se drugi dohodki tožnice, izpolnjevanje vsebinskega kriterija in siceršnjega premoženjskega stanja tožnice iz razloga ekonomičnosti postopka niso presojali.

Tožnica je vložila laično tožbo, v kateri smiselno izpodbija navedeno odločitev, ki jo je sodišče kljub nejasnosti obravnavalo po vsebini, saj je dostavila izpodbijano odločbo. V tožbi pojasnjuje svoje stanje in okoliščine ter navaja, da je vlogo podala v smislu in dogovoru, da bi se ji dodelilo nekoga, ki bi ji na podlagi vseh dopisov pomagal in svetoval, kaj naj stori ter navaja sklep 538/2011 Okrajnega sodišča v Kranju z dne 20. 12. 2012 v zadevi prekrška zoper tožnico. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi. Pripominja, da je tožba skupaj z njenimi dopolnitvami nerazumljiva, in da iz nje ni mogoče izluščiti razlogov, ter da ni razvidno, kateri akt tožnica izpodbija. Pri službi za BPP Okrožnega sodišča v Kranju je 16. 1 .2011 vložila prošnjo za dodelitev BPP v obliki prvega pravnega nasveta ter svetovanja, ki presega pravni nasvet v zvezi z globo, ki jo je prejela zaradi razžalitve v zadevi opr. št. ZSV 538/2011. V obrazcu BPP št.1, ki ga je izpolnila tožnica, ni navedla nobenih družinskih članov, razen da je upokojenka, ki prejema pokojnino in regres ter je lastnica stanovanje oz. hiše, v kateri živi in osebnega avtomobila. Pri odhodkih je dodatno zapisala, da ima limit na banki. O resničnosti njenih navedb se je tožena stranka prepričala s pridobitvijo podatkov iz uradnih evidenc, iz katerih izhaja, da tožnica živi v samostojnem gospodinjstvu in prejema pokojnino mesečno v neto višini 566,10 EUR. Ker nima družinskih članov, ki bi se v skladu z 23. členom ZBPP upoštevali kot njeni družinski člani, in v skladu z ZBPP in ZZZDR nima dolžnosti preživljanja nobenega od svojih otrok ali vnukov, njeni mesečni dohodki iz naslova pokojnine presegajo cenzus, ki je bil v času odločanju prošnje določen za dodelitev BPP (520,00 EUR mesečno). Iz tega razloga je prošnja tožnice zavrnjena.

Tožba ni utemeljena.

Namen BPP po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. BPP se odobri na način in pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP. Upravičenci, ki jih določa 10. člen ZDBPP, ki morajo biti med drugim državljani Republike Slovenije, lahko zaprosijo za BPP v katerikoli fazi postopka. Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Po drugem odstavku navedenega člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (v nadaljevanju minimalni dohodek). Od 1. februarja 2013 znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 261,56 EUR (Sklep o usklajeni višini minimalnega dohodka od januarja 2013, Ur. l. RS, št. 8-231/2013, objavljen 29. 1. 2013), dvakratnik torej znaša 523,12 EUR. Tožena stranka sicer navaja znesek 260,00 EUR, ki se je uporabljal do 1. 2. 2013, kar pa na drugačno odločitev ne vpliva, saj iz upravnih spisov izhaja, da tožnica prejema pokojnino v višini 566,10 EUR mesečno oz. je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge prejela 1.698,30 EUR, kar pomeni, da njena pokojnina presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Iz upravnih spisov tudi izhaja, da tožnica živi sama (list št. 29 spisa) ter da nima družinskih članov, ki bi lahko bili po 23. členu ZBPP upoštevani kot njeni družinski člani.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP pa se ugotavlja finančni položaj prosilca in tudi drugi pogoji, določeni z ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Ker iz podatkov glede finančnega položaj tožnice izhaja, da le ta presega dvakrat zneska osnovnega minimalnega dohodka, se tožena stranka utemeljeno ni spuščala v presojo višine drugega dohodka in premoženja tožnice kakor tudi glede morebitnega izpolnjevanja drugih pogojev, določenih po ZBPP (24. člena ZBPP), ki se kumulativno upoštevajo pri odločanju o prošnji za BPP. Tožničino prošnjo za BPP je tožena stranka utemeljeno zavrnila zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.