Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Četudi ZJU vsebuje določbe o sodnem varstvu, to ni odločilno za presojo narave roka za vložitev tožbe v postopku, ki poteka po pravilih ZPP oziroma ZDSS-1. Če bi bi bil npr. v 42. členu ZDSS-1, ki se nanaša na spore javnih uslužbencev, rok za vložitev tožbe predpisan na takšen način kot v 72. členu ZDSS-1, potem bi lahko šlo za procesni rok, sicer pa ne.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
II. Tožnica sama krije svoje pritožbene stroške.
1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo in tožnici naložilo, da mora toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 1.009,80 EUR, v roku 8 dni, po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
2. Zoper sklep se pritožuje tožnica iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Vztraja, da je bila tožba 13. 9. 2017 vložena pravočasno, četudi je izpodbijani sklep tožene stranke prejela 17. 7. 2017. Poudarja, da sodišče tožbe ni zavrglo kot prepozne že v fazi predhodnega preizkusa tožbe, ampak je tožbo poslalo v odgovor toženi stranki. Ta prepozne vložitve tožbe ni uveljavljala v odgovoru na tožbo, tako da sodišče tožbe ni zavrglo, ampak je začelo z vsebinsko obravnavo zadeve in šele nato tožbo zavrglo. Meni, da je tožbo vložila pravočasno. Po 83. členu ZS v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo. Rok za izpodbijanje upravnega akta, ki je določen v 27. členu ZUS-1, je procesni rok in v času sodnih počitnic ne teče. Rok iz 72. člena ZDSS-1 ni materialni prekluzivni rok. Tudi ZJU določa procesne roke za sodno varstvo. Iz obrazložitve sklepa ni razvidno, zakaj sodišče rok za vložitev tožbe šteje za materialni prekluzivni rok. Zato preizkus pravilnosti odločitve ni možen. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ali, da samo odloči o vsebini zadeve.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.
5. Tožnici je bil sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 5. 7. 2017 o zavrnitvi pritožbe zoper sklep o odmeri letnega dopusta za leto 2017 z dne 21. 3. 2017 vročen 17. 7. 2017. Tožnica je tožbo za razveljavitev teh dveh sklepov ter na priznanje štirih dodatnih dni letnega dopusta vložila 13. 9. 2017. Sodišče prve stopnje je tožbo pravilno zavrglo na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP, ker je bila vložena po poteku 30-dnevnega roka iz drugega odstavka 25. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl.).
6. Po prvem odstavku 274. člena ZPP predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe izda sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno, če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo. Četudi se določba glasi na predhodni preizkus tožbe (in se nahaja v poglavju zakona z naslovom priprave za glavno obravnavo), to ne pomeni, da v kasnejših fazah postopka zavrženje tožbe iz razlogov po 274. členu ZPP ne bi bilo več dopustno. Zato okoliščina, da je sodišče tožbo zavrglo šele po opravljeni in zaključeni glavni obravnavi, ni pomembna za presojo pravilnosti zavrženja tožbe. Tudi ni pomembna pritožbena navedba, da tožena stranka pravočasnosti tožbe ni ugovarjala že v odgovoru na tožbo, ampak v kasnejši pripravljalni vlogi.
7. ZJU v 25. členu določa, da lahko javni uslužbenec vloži pritožbo v osmih dneh od vročitve pisnega sklepa o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja oziroma v osmih dneh po preteku roka iz drugega odstavka 24. člena tega zakona (prvi odstavek). Sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem lahko javni uslužbenec zahteva v 30 dneh od dneva vročitve sklepa komisije za pritožbe oziroma od dneva, ko poteče rok za izdajo sklepa komisije za pritožbe. Če zoper sklep ni dovoljena pritožba, začne teči rok iz tega odstavka z vročitvijo sklepa prve stopnje (drugi odstavek). Sodno varstvo v upravnem sporu lahko javni uslužbenec zahteva v roku, določenem z zakonom, ki ureja upravni spor (tretji odstavek).
8. Povzeta določba že sama razlikuje med uveljavljanjem sodnega varstva pred delovnim sodiščem (drugi odstavek) in pred upravnim sodiščem (tretji odstavek), kjer veljajo postopkovna pravila Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/2006 in nasl.). V delovnih sporih ni podlage za uporabo določb ZUS-1, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba. V postopku v delovnih in socialnih sporih se uporabljajo določbe ZPP, če ni z Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) določeno drugače (19. člen ZDSS-1).
9. Pritožba se neutemeljeno sklicuje na 72. člen ZDSS-1, po katerem se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta, saj gre za določbo iz 4. poglavja ZDSS-1, ki se nanaša na socialne spore, ne na delovne spore. Vrhovno sodišče RS je v zadevi VIII Ips 105/2015 le glede socialnih sporov zavzelo stališče, da navedeni rok za vložitev tožbe ni določen kot materialni rok in je zato potrebno uporabiti določbo 83. člena Zakona o sodiščih (ZS, Ur. l. RS, št. 19/94 in nasl.), po kateri procesni roki v času sodnih počitnic ne tečejo. Navedeno ne velja tudi za delovne spore, saj v določilih ZPP in ZDSS-1, ki sta procesna zakona za vodenja postopka v delovnih sporih, za to ni podlage.
10. Tudi ni odločilno, da je sporni rok 30 dni določen v 24. členu ZJU, saj to ni procesni zakon za delovne spore. Gre za materialni predpis, ki v svojem 2. členu kot predmet urejanja določa skupna načela in druga skupna vprašanja sistema javnih uslužbencev, sistem javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti ter posebnosti delovnih razmerij javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti. Četudi ZJU vsebuje določbe o sodnem varstvu, to ni odločilno za presojo narave roka za vložitev tožbe v postopku, ki poteka po pravilih ZPP oziroma ZDSS-1. Podobno je npr. tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.) materialni predpis, ki v 200. členu vsebuje materialne prekluzivne roke za uveljavljanje sodnega varstva. Če bi bi bil npr. v 42. členu ZDSS-1, ki se nanaša na spore javnih uslužbencev, rok za vložitev tožbe predpisan na takšen način kot v 72. členu ZDSS-1, potem bi lahko šlo za procesni rok, sicer pa ne.
11. Tako je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da je sporni rok za vložitev tožbe materialni prekluzivni rok, pritožba pa mu v zvezi s tem tudi neutemeljeno očita neobrazloženost stališča oziroma nemožnost preizkusa odločitve v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
12. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
13. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena ZPP).