Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izpodbijani sklep pomeni zgolj procesno odločitev in ne vsebinske odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.
Pritožba se zavrne in se potrdi 1. točka izpodbijanega sklepa.
1. S 1. točko izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep predsednika Razsodišča I. stopnje Zdravniške zbornice Slovenije z dne 8. 10. 2007 v zvezi s sklepom Razsodišča II. stopnje Zdravniške zbornice Slovenije z dne 11. 1. 2008. Predsednik razsodišča I. stopnje Zdravniške zbornice Slovenije je z navedenim sklepom na podlagi 13. člena Pravilnika o organizaciji in delu razsodišča (Ur. l. RS, št. 121/2004, v nadaljevanju Pravilnik) odločil, da v zadevi pok. A.A. ne bo zahteval uvedbe postopka pred Razsodiščem Zdravniške zbornice, Razsodišče II. stopnje Zdravniške zbornice Slovenije pa je z navedenem sklepom zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sklep predsednika Razsodišča I stopnje Zdravniške zbornice Slovenije.
2. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo, ker je v njenem predhodnem preizkusu ugotovilo, da s tožbo izpodbijani akt ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Sklicevalo se je na na četrti odstavek 36. člena ZUS-1, 157. člen Ustave Republike Slovenije (URS) in Zakona o zdravniški službi-ZZdrS (Ur. l. RS, št. 72/2006).
3. Tožnik s pritožbo izpodbija 1. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje ter v pritožbi in dopolnitvi pritožbe uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Smiselno ponovi tožbene navedbe in med drugim navaja, da je z odločitvijo tožene stranke kršena njegova pravica iz 22. člena Ustave RS, ker se tožena stranka do posameznih, za odločitev bistvenih trditev in dokazov, ni opredelila. S tem, ko je bila tožba zavržena mu upravno sodišče ni dalo sodnega varstva, kar pomeni kršitev pravice iz 23. člena Ustave RS. Sklicuje se na Pravilnik in določbe 37., 38. in 71. člena ZZdrS. Po njegovem mnenju je akt zdravniške zbornice mogoče šteti za akt, ki ga je organ zbornice izdal po 157. členu Ustave, torej posamičen akt nosilca javnega pooblastila, ki ima pooblastilo tudi odvzeti licenco in je zdravniški zbornici iz tega razloga podeljeno javno pooblastilo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, razveljavi 1. točko izpodbijanega sklepa in v tem obsegu vrne zadevo upravnemu sodišču v novo sojenje in odločitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Postopek in sojenje v upravnem sporu sta mogoča le, če so podane za to določene procesne predpostavke, na katere mora sodišče paziti ves čas postopka. Če sodišče v predhodnem preizkusu tožbe ugotovi, da v ZUS-1 določene predpostavke niso izpolnjene, tožbo zavrže. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi svojo odločite pravilno oprlo na 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1, po katerem sodišče zavrže tožbo, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
6. V obravnavanem primeru tožnik izpodbija akt (sklep) o neuvedbi postopka pred razsodiščem Zdravniške zbornice Slovenije, ki je bil izdan na podlagi 13. člena Pravilnika, po katerem o predlogu prijavitelja za uvedbo postopka pred razsodiščem zbornice odloči predsednik razsodišča I. stopnje s pisnim sklepom. Po določbi 2. člena ZUS-1, na katere se sodišče prve stopnje pravilno sklicuje, sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt po ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča akta, ki ga tožnik izpodbija, ni mogoče opredeliti za upravni akt v smislu določb 2. člena ZUS-1 in se strinja s sodiščem prve stopnje, da v tem primeru navedeni akt ne more biti predmet presoje v upravnem sporu. Izpodbijani sklep pomeni zgolj procesno odločitev in ne vsebinske odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.
7. Pritožbeni ugovori na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča ne morejo vplivati. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da izpodbijanega akta tudi ni mogoče šteti za dokončen posamični akt iz prvega odstavka 157. člena Ustave, ker ga zbornica ni izdala v okviru javnih pooblastil iz ZZdrS. Razsodišče zdravniške zbornice v tem primeru ni odločalo o pravici in pravni koristi posameznika na podlagi v zakonu določenega javnega pooblastila za opravljanje navedene funkcije. ZZdrS v drugem odstavku v povezavi s prvim odstavkom 71. člena izrecno določa, da zdravniška zbornica kot javna pooblastila opravlja naloge, ki se nanašajo na: podeljevanje, podaljševanje in odvzem licence (2. točka prvega odstavka), na načrtovanje, spremljanje in nadzorovanje sekundariata, specializacije in drugih oblik podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja svojih članov s preverjanjem usposobljenosti ter določa pogoje za imenovanje mentorjev in jih imenuje (3.točka prvega odstavka), na izvajanje strokovnega nadzora s svetovanjem (4. točka prvega odstavka ) in na vodenje registra zdravnikov (9. točka prvega odstavka). V obravnavani zadevi pa ni šlo za nobenega od navedenih primerov. Zdravniška zbornica v konkretnem primeru ni odločala o odvzemu licence, z izpodbijanim procesnim aktom je bilo odločeno le, da se postopek pred razsodiščem sploh ne uvede. Vrhovno sodišče kot neutemeljene zavrača tudi ugovore, ki se nanašajo na zatrjevane kršitve ustavnih pravic. Predpisi, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo pri izdaji izpodbijane odločbe, pomenijo izpeljavo določb ustave, zato jih je dolžno presojati tudi v tem obsegu. Pri presoji zatrjevanih kršitev je Vrhovno sodišče upoštevalo tudi ta vidik, vendar zatrjevanih kršitev ni našlo.
8. Glede na to, da niso podani razlogi, zaradi katerih se lahko sklep izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v povezavi z 82. členom ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.