Jedro

Sodišče prve stopnje je s tem, ko pri presoji toženčevega dokaznega predloga po dopolnitvi izvedenskega mnenja oziroma imenovanju novega izvedenca ni upoštevalo njegovih konkretiziranih pripomb na dopolnitev izvedenskega mnenja, s katerimi je bil substanciran njegov predlog, z obrazložitvijo, da so pripombe toženca predstavljale navajanje dejstev v nasprotju z določbo 286. člena ZPP, kršilo toženčevo pravico do izjave v postopku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se celoti vzdrži v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani - COVL, VL 187823/2014-2 z dne 15. 1. 2015 in je tožena stranka (v nadaljevanju toženec) dolžna tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) plačat znesek 1.787,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer: od zneska 206,88 EUR od dne 24. 12. 2013 dalje do plačila, od zneska 206,88 EUR od dne 24. 1. 2014 dalje do plačila, od zneska 206,88 EUR od dne 25. 2. 2014 dalje do plačila, od zneska 206,88 EUR od dne 22. 3. 2014 dalje do plačila, od zneska 206,89 EUR od dne 22. 4. 2014 dalje do plačila, od zneska 230,11 EUR od dne 23. 8. 2014 dalje do plačila, od zneska 230,12 EUR od dne 23. 9. 2014 dalje do plačila, od zneska 146,41 EUR od dne 23. 10. 2014 dalje do plačila in od zneska 146,40 EUR od dne 22. 11. 2014 dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je še, da je toženec dolžan tožnici v roku 8 dni povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 74,00 EUR in 473,95 EUR, oboje v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pravočasno po pooblaščencu pritožuje toženec, ki uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišču prve stopnje očita, da je zmotno uporabilo materialno pravo, posledično pa je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Z napačnim sklicevanjem na določbo 286. člena ZPP je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi zavrnilo vse navedbe toženca v njegovih pripravljalnih vlogah z dne 12. 5. 2016, 8. 6. 2016 in 15. 9. 2016, s katerimi je toženec prerekal ugotovitve iz izvedenskega mnenja oziroma njegove dopolnitve. V pritožbi pojasnjuje, da so zaključki v izvedenskem mnenju napačni, saj temeljijo na zmotno ugotovljenih dejstvih, ki se med drugim nanašajo na: orientiranost stanovanja SV - JZ, tip in moč grelnih teles, oceno skupno oddane toplote enega člena radiatorja tipa Aklimat M650 z desetimi členi (takšnih toženec sploh nima), minimalno izolacijo zimskega vrta (zaprtega balkona v enoti stanovanja B) in posledično tudi bistveno višjo opredelitev toplotne izgube dnevne sodbe in jedilnice stanovanja B. Graja tudi ocena porabe grelnih teles, ki je bila opravljena na podlagi komparacijske metode na posplošenih pogojih termodinamike. Toženec je z navedbami, ki jih je sodišče prve stopnje opredelilo kot prepozne, s svojimi argumenti izpodbijal zaključke v izvedenskem mnenju. Razlaga pomena in učinkov izvedenskega mnenja krši pritožnikovo pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS. Dokazna ocena je po mnenju toženca pomanjkljiva, saj sodišče prve stopnje ni ocenilo vseh izvedenih dokazov. V sodbi manjkajo ugotovitve o pravno relevantnih dejstvih, za to ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Poudarja, da podatki, potrebni za empirični izkaz porabe toplotnega toka, na podlagi katerega se opravi izračun porabe toplotne energije, ne obstajajo. S tem toženec navaja negativno dejstvo, neobstoj potrebnih podatkov oziroma dejstev. Dokazno breme za dokazovanje negativnega dejstva pa je na tistem, ki zatrjuje obstoj in ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj dejstva. Pretirana strogost sodbe sodišča prve stopnje v razmerju do pritožnika je brez pravnega temelja in vzpostavlja neravnovesje med pravdnima strankama in krši 22. člen Ustave RS. Toženec ocenjuje, da je z navedbami, s katerimi je prerekal ugotovitve izvedenskega mnenja oziroma njegove dopolnitve vzpostavil zadosten utemeljen dvom o pravilnosti podanega izvedenskega mnenja, ki se po mnenju toženca več ni dal odpraviti z novim ogledom istega izvedenca, saj je ta že pri izdelavi prvotnega izvedenskega mnenja izhajal iz povsem napačnih osnovnih dejstev, ki bi jih tudi povprečen posameznik ob ustrezni preverbi zanesljivo ugotovil (npr. orientiranost simetrale stanovanja, materiali, tipi grelnih teles,...). Zato je toženec predlagal postavitev novega izvedenca, kar pa je sodišče prve stopnje kot nepotrebno zavrnilo. S takšnim ravnanjem je sodišče prve stopnje kršilo določbo tretjega odstavka 254. člena ZPP in s tem storilo bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni, tako da tožbeni zahtevek tožnice v celoti zavrne, podrejeno pa predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V predmetni zadevi gre za spor majhne vrednosti po 443. členu ZPP. Po 458. členu ZPP se sme sodba v sporu majhne vrednosti izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava; ne glede na to pa lahko sodišče druge stopnje razveljavi sodbo in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi. Sodišče prve stopnje je postopek vodilo kot spor majhne vrednosti in je tudi v pravnem pouku izpodbijane sodbe stranke postopka ustrezno opozorilo na dovoljene pritožbene razloge.

6. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v izpodbijanem delu in sicer v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z 458. členom ZPP.

7. Pri tem ugotavlja, da je sodišče prve stopnje, s tem, ko je toženčeve pripombe na dopolnitev izvedenskega mnenja opredelilo kot neupoštevne trditve podane v nasprotju z določbo 286. člena ZPP, tožencu nedopustno omejilo njegovo pravico do izjavljanja v postopku in s tem storilo v pritožbi uveljavljano bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Toženec je v postopku s pripravljalno vlogo z dne 12. 5. 2016 podal pripombe na izdelano izvedensko mnenje izvedenca prof. dr. A.H. z dne 29. 3. 2016 (list. št. 50 -63), ki mu je bilo vročeno 3. 5. 2016. Po njegovih pripombah je bil izvedenec pozvan k dopolnitvi mnenja in je, po predhodno opravljenem ogledu dne 18. 7. 2016, dopolnitev mnenja podal 22. 7. 2016 (list. št. 96). Ta je bila tožencu vročena 30. 8. 2016. V zvezi neposrednimi ugotovitvami iz mnenja in zaključki, ki na teh neposrednih dejanskih ugotovitvah temeljijo, je toženec v naslednji pripravljalni vlogi z dne 15. 9. 2015 (vloženi 19. 9. 2016) podal obširne pripombe. Te so se nanašale na ugotovitve o izolaciji v zaprtem balkonu enote B stanovanja, pri kateri se je izvedenec brez izmere ali ogleda debeline konkretne izolacije oprl le na izolacijo, kot jo ima balkon v enoti A (ki ni zaprt), in na tej podlagi sprejet izvedenčev zaključek o posledično bistveno večjih toplotnih izgubah v stanovanjski enoti B. Prav tako je grajal izvedenčevo oceno letne porabe s šestimi radiatorji tipa Aklimat M650 z desetimi členi, čeprav ima toženec od šestih radiatorjev le dva tipa Aklimat, nobeden izmed (vseh šestih) radiatorjev v obeh stanovanjih pa nima desetih členov. Poudaril je tudi, da iz mnenja izhaja, da korelacije za izračun toplotne moči radiatorjev, ki so dejansko uporabljene v posameznih delilnikih, izvedenec ni mogel izračunati, ker mu tožnica ni posredovala potrebnih podatkov. Pripombe je imel še v zvezi z izvedenčevo oceno porabe toplote, ki je bila opravljena na podlagi komparacijske metode na posplošenih pogojih termodinamike, ne pa po empirični metodi. Na naroku za glavno obravnavo dne 23. 9. 2016 je toženec predlagal ponovno dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma postavitev novega izvedenca, sodišče prve stopnje pa je njegov predlog zavrnilo kot nepotreben, saj je ocenilo, da je izvedenec v izvedenskem mnenju in njegovi dopolnitvi odgovoril na vsa postavljena vprašanja, mnenje z dopolnitvijo pa je ocenilo kot dovolj strokovno in prepričljivo. V razlogih izpodbijane sodbe (19. točka obrazložitve) je sodišče prve stopnje med drugim navedlo, da toženčeve pripombe na izvedensko mnenje, predstavljajo navajanje novih dejstev oziroma trditev, za katere tožnik (pravilno toženec) ni uveljavljal nekrivdnega razloga iz četrtega odstavka 286. člena ZPP,(1) zato je z navajanjem teh dejstev prekludiran.

9. Sprejeti zaključki sodišča prve stopnje so napačni. Pripombe, ki jih je toženec podal na dopolnitev izvedenskega mnenja so bile podane v zvezi z mnenjem in jih toženec ni mogel podati prej, saj gre za izraz njegove pravice do izjavljanja v dokaznem postopku, ki zajema tudi njegovo pravico, da se opredeli do uspehov dokazovanja. Načelo kontradiktornosti, ki ga v skladu z 22. členom Ustave RS (2) v pravdnem postopku zagotavlja 5. člen ZPP (3) je bistveno širše in se ne izčrpa zgolj s pravico do „navedbe o predlogih in zahtevkih nasprotne stranke“. Med drugim se nanaša tudi na dokazni postopek, v katerem mora biti zagotovljena enakopravnost strank, stranka ima pravico predlagati dokaze, se izjaviti o dokaznih predlogih nasprotne stranke, biti prisotna ob izvajanju dokazov, postavljati vprašanja pričam in izvedencem ter se izjaviti o rezultatih dokazovanja. (4) V konkretnem primeru tako ne gre za navajanje novih dejstev, temveč gre le za pripombe na izvedensko mnenje in torej substanciran predlog tožeče stranke za dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma pritegnitev novega izvedenca, v okviru že v prvi pripravljalni vlogi toženca postavljenega dokaznega predloga z izvedencem toplotno - tehničnih karakteristik ogreval. Skladno z 243. členom ZPP sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Po določbi tretjega odstavka 254. člena ZPP pa v primeru, če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti, ali če nastane utemeljen dvom v pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev. Procesno dejanje toženca bi zato sodišče prve stopnje moralo v celoti obravnavati v smislu prej navedenih procesnih določb, ne pa na podlagi določbe prvega in četrtega odstavka 286. člena ZPP.(5)

10. Sodišče prve stopnje je s tem, ko pri presoji toženčevega dokaznega predloga po dopolnitvi izvedenskega mnenja oziroma imenovanju novega izvedenca ni upoštevalo njegovih konkretiziranih pripomb na dopolnitev izvedenskega mnenja, s katerimi je bil substanciran njegov predlog, z obrazložitvijo, da so pripombe toženca predstavljale navajanje dejstev v nasprotju z določbo 286. člena ZPP,(6) kršilo toženčevo pravico do izjave v postopku (5. člena ZPP in 22. člen Ustave RS), ter storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ob upoštevanju navedenih pripomb toženca pa ni mogoče zaključiti, da je izvedensko mnenje do te mere prepričljivo, da omogoča prepričanje (7) o relevantnih dejstvih in s to stopnjo materialne resnice omogoča vsebinsko (meritorno) odločitev o tožbenem zahtevku. Nejasnosti, ki so v zvezi z izvedenskim mnenjem nedvomno ostale, je skladno z določbo tretjega odstavka 254. člena mogoče odpraviti z dopolnitvijo mnenja, ustno na naroku za glavno obravnavo s postavljenem vprašanj izvedencu, ali s pisno dopolnitvijo mnenja oziroma postavitvijo drugega izvedenca. Pri tem pa se sodišče druge stopnje ne pridružuje mnenju pritožbe, da pomanjkljivosti oziroma dvoma v obravnavanem primeru ne bi bilo mogoče odpraviti z (ustno ali pisno) dopolnitvijo izvedenskega mnenja, zaradi česar bi bilo v smislu 254. člena ZPP nujno potrebno zahtevati mnenje drugega izvedenca.

11. Ugotovljena bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je takšne narave, da je sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti, zato je pritožbi toženca ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP). V novem sojenju naj sodišče prve stopnje ravna v skladu z že obrazloženimi usmeritvami.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

13. V skladu z določbo prvega odstavka 366a. člena ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.

Op. št. (1) : Četrti odstavek 286. člena ZPP določa: „Stranke lahko tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.“.

Op. št. (2) : Besedilo 22. člena Ustave RS: „Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.“.

Op. št. (3) : ZPP v 5. členu določa: „Sodišče mora dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke.

Samo tedaj, če ta zakon tako določa, sme sodišče odločiti o zahtevku, o katerem nasprotni stranki ni bila dana možnost, da se izjavi.“.

Op. št. (4) : O tem Galič A., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 54 - 55. Op. št. (5) : Tako tudi VSC v sklepu Cp 391/2016 z dne 4. 11. 2016. Op. št. (6) : O tem, da bo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP podana šele, če bo dejansko odvzeta možnost izjavljanja posledica kršitve katere izmed določb postopka npr. 286. ali 286.a člena, Zobec J., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 289. Op. št. (7) : Pravna teorija pozna več stopenj materialne resnice (O tem Ude L.,Civilno procesno pravo, Ljubljana 2002, str. 116): - gotovost, ko gre za popolno skladnost subjektivne predstave z obstoječimi dejstvi, torej z objektivno stvarnostjo, - prepričanje, ko o resničnosti določenega dejstva ne dvomi noben izkušen človek, - verjetnost, kadar so razlogi, ki govore za obstoj določenega dejstva, močnejši od razlogov, ki govore proti njegovemu obstoju in - dvom, ko so razlogi, ki govore za obstoj določenega dejstva, v ravnovesju z razlogi, ki govore proti njegovemu obstoju.