Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz predpostavke, da je dolžnik, ki je sicer dela zmožen in nezaposlen, obvezan si prizadevati, da se zaposli in s tem tudi sam aktivno pripomore k večjemu poplačilu upnikov. Tudi to je eden od ciljev preizkusnega obdobja, ne samo končni odpust obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) začelo postopek odpusta obveznosti in (2.) določilo preizkusno obdobje petih let od začetka postopka odpusta obveznosti tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 29. 8. 2019 ter (3.) dolžniku posebej naložilo dodatne obveznosti med preizkusnim obdobjem.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi četrtega odstavka 400. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP sodišče določi preizkusno obdobje v okviru trditev in dokazov, ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega stanja in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo preizkusno obdobje petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. Pri odločitvi je izhajalo iz predloga za odpust obveznosti in upoštevalo okoliščine, navedene v predlogu za odpust obveznost. Tako je upoštevalo, da je dolžnik star 54 let, živi v hiši, ki je last mame, najemnine ne plačuje, krije le redne mesečne stroške, denar za plačilo nujno potrebnih življenjskih stroškov si izposoja, ni zaposlen, je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, obveznosti izhajajo iz podjetniške dejavnosti in prevzemanja poroštva. Preizkus terjatev je pokazal, da ima za 2.230.839,16 EUR priznanih obveznosti. Premoženje (premično in nepremično) je že zarubljeno v izvršilnih postopkih. Upoštevalo je tudi, da je sposoben za delo, saj zdravstvenih težav ni navajal. 5. Sodišče je pravilno ugotovilo, da dolžnik posebnosti glede zdravstvenega stanja v postopku pred sodiščem ni zatrjeval. Ni pa to bila izključna okoliščina, ki je sodišče vodila k določitvi najdaljšega preizkusnega obdobja, kar zatrjuje dolžnik v pritožbi. Sodišče je upoštevalo vse zgoraj navedene okoliščine, pravilno pa je izhajalo iz predpostavke, da je dolžnik, ki je sicer dela zmožen in nezaposlen, obvezan si prizadevati, da se zaposli (glej odločitev v 3. točki izreka) in s tem tudi sam aktivno pripomore k večjemu poplačilu upnikov. Tudi to je eden od ciljev preizkusnega obdobja, ne samo končni odpust obveznosti. Višje sodišče dodaja, da so dolžnikove obveznosti izredno visoke, zato je poudarek sodišča prve stopnje na prizadevanju, da dolžnik tudi sam še dodatno zmanjša obveznosti tako, da se v času preizkusnega obdobja zaposli, povsem pravilen in ga višje sodišče v celoti sprejema. Dolžnik tudi ne more uspeti s pritožbenim navajanjem, da večina obveznosti predstavljajo poroštvene obveznosti, saj poroštvena pogodba pomeni zavezo dolžnika do upnika, da mu izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil (prim. 1012. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Zato ta okoliščina ne more odločilno vplivati na krajšo preizkusno obdobje. Končno pa tudi ni utemeljena navedba, da bo tako določeno preizkusno obdobje dolžniku onemogočilo vlaganje odškodninskih in regresnih tožb. Ta okoliščina ne more biti pomembna pri določitvi preizkusnega obdobja. Pa tudi sicer bo ta upravičenja lahko izvajal upravitelj (prim. 97. člen ZFPPIPP), kolikor bo presodil, da so sploh podane potrebne okoliščine. Na pritožbeno navedbo glede ravnanja ostalih dolžnikov pred začetkom stečajnega postopka višjemu sodišču ni potrebno odgovarjati, ker je očitno nebistvena za ta primer (prim. prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

6. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.