Jedro

Organi, ki odločajo o stikih enega od staršev z otroki, morajo z vsemi ukrepi varovati otroka pred vsemi oblikami nasilja, poškodb ali zlorab. Vsa dejanja, ki bi bila v nasprotju s koristmi otroka, pa čeprav gre le za sum, je treba zato preprečiti. Prepoved stikov, ki je vsebinsko začasen ukrep, je bila zato utemeljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 227/2002-19 z dne 29.8.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Centra za socialno delo R. z dne 24.10.2001, ki jo je razširil tudi na odločbo tožene stranke z dne 20.3.2002, ki jo je tožena stranka izdala po vložitvi tožnikove tožbe in s katero se tožnik ni strinjal. Center za socialno delo R. (v nadaljevanju CSD) je tožniku s svojo odločbo prepovedal stike z njegovima mladoletnima otrokoma S.K., roj. 29.1.1997 in J.K., roj. 5.1.1999, tožena stranka pa je tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnila, s tem, da je črtala del besedila 1. točke odločbe prve stopnje. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 2. odstavka 67. člena ZUS sledilo razlogom odločbe tožene stranke ter se na te razloge tudi sklicevalo. Dodalo je še, da je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, pravilno sta bila uporabljena 1. odstavek 106. člena in 119. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), upoštevane pa so bile tudi določbe Konvencije združenih narodov o otrokovih pravicah. Kot neutemeljene pa je sodišče zavrnilo tožbene ugovore o kršitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in kršitvah določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

V pritožbi tožnik smiselno uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Navaja, da so bili zmotno in nezakonito uporabljeni osebni podatki iz predkazenskega postopka, kar je sodišče v izpodbijani sodbi spregledalo. V tem upravnem sporu izpodbijana odločba je skoraj izključno osredotočena na dokazovanje, da že sum storitve kaznivega dejanja utemeljuje odločitev, da stiki očeta z otrokoma niso v korist otrokoma in da jih je treba prekiniti. V postopku je tako bilo storjenih več kršitev določb Zakona o varstvu osebnih podatkov, še zlasti 3. in 9. člen. Kršene so bile določbe Zakona o kazenskem postopku, in sicer 161. člen ter, 1., 2. in 3. člen. Navaja tudi kršitve določb ZUP, in sicer 158., 82., 184., 194., 146., 196., 165., 214., 188. in 9. ter 10. člena ZUP. Neustrezno je bil uporabljen tudi 106. člen ZZZDR. Pri navedenih kršitvah sta upravna organa in sodišče kršili tudi določbe ustave, in sicer 27., 35. in 38. člena Ustave RS.

Tožena stranka in prizadeta stranka na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 1. odstavka 106. člena ZZZDR, ob uporabi določb Konvencije OZN o otrokovih pravicah. Sodišče prve stopnje je ustrezno odgovorilo tudi na vse tožbene ugovore, čeprav je večino teh ugovorov tožnik uveljavljal že v pritožbi zoper odločbo organa prve stopnje. Te ugovore tožnik uveljavlja sedaj tudi v pritožbi, čeprav jih sistematično in analitično razčlenjuje po posameznih fazah upravnega postopka, sodišču prve stopnje pa očita, da je spregledalo kršitve, ki naj bi jih storila upravna organa. Ker je na te ugovore pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče napotuje tožnika na razloge izpodbijane sodbe, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja. Pravilno je namreč stališče sodišča prve stopnje, da morajo organi, ki odločajo o stikih enega od staršev z otroki, skladno z določbami Konvencije OZN o otrokovih pravicah, ki se uporablja neposredno (8. člena Ustave RS), z vsemi ukrepi varovati otroka pred vsemi oblikami nasilja, poškodb ali zlorab. Vsa dejanja, ki bi bila v nasprotju s koristmi otroka, pa čeprav gre le za sum, je treba zato preprečiti. V obravnavani zadevi je bila prepoved stikov zato utemeljena tudi po presoji pritožbenega sodišča. Taka prepoved pa ima, kot je navedla že tožena stranka, vsebinsko značaj začasne odločitve, ki jo je možno ob spremenjenih pogojih, torej tudi, če se sum ne bo izkazal za utemeljen, vedno spremeniti. S ponovljenimi tožbenimi ugovori tožnik s pritožbo zato ne more uspeti.

Pritožbeno sodišče pa zavrača tudi pritožbene ugovore, ki se nanašajo na odločitev sodišča prve stopnje. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pri svoji presoji zakonitosti odločbe tožene stranke pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni storilo očitanih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Pri tem tudi ni storilo očitane kršitve varstva osebnih podatkov, saj je uporabilo le podatke upravnih spisov, ki pa so bili varovani v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.