Jedro

Iz pooblastila za zastopanje ni bilo razvidno, da je pooblaščenec odvetnik ali oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, zaradi česar je sodišče tožnika s sklepom pozvalo, naj imenuje pooblaščenca v skladu s 3. odst. 87. čl. ZPP oziroma poda izjavo, da se bo zastopal sam. Ker tožnik kljub opozorilu na posledice tega ni storil, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se tožba zavrže. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka in smiselno predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da je iz same tožbe z dne 5.12.2008 razvidno, da je pritožnik na zadnji strani tožbo sam podpisal, saj jo je pooblaščenec samo pripravil. Enako velja tudi za to pritožbo. Očitno je torej, da sodišča sploh ne berejo vloge strank, ker drugače takšne napake ne bi bile mogoče. Zaradi tega je mnenja, da se predmetni postopek odlaša nepotrebno že dolgo časa, namesto da bi začel potekati v smislu Zakona o pravici do odločanja brez nepotrebnega odlašanja. Tudi ta Zakon pa je enako neučinkovito pravno sredstvo, saj sodišča drugače ne bi mogla na takšen način enostavno brez nadaljnjega zavreči tožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in na absolutne bistvene kršitve določb postopka, kot mu to nalaga 2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/2008). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče v postopku ni bistveno kršilo tistih določb postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo in pri odločitvi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da pritožbene navedbe tožeče stranke niso bistvene, saj se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva, zato ne morejo vplivati na drugačno pravno presojo odločitve sodišča. V tem delovnem sporu je tožnik po pooblaščencu vložil tožbo, s katero je zahteval, da se razveljavi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 19.11.2008 in da tožena stranka vzpostavi tako stanje, kot je bilo pred odpovedjo pogodbe. Iz pooblastila pooblaščencu pa ni razvidno, da bi bil pooblaščenec odvetnik ali oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Ker ZPP v 3. odstavku 87. člena med drugim izrecno določa, da je v postopku pred Okrožnim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, je sodišče v skladu s 1. odstavkom 88. člena ZPP tožnika s sklepom z dne 27.2.2009 pozvalo, da je dolžan v roku 5 dni od prejema tega sklepa imenovati pooblaščenca, ki bo oseba v skladu s 3. odstavkom 87. člena ZPP, ali pa, da poda izjavo, da se bo zastopal sam. Tožnik je v bil v sklepu tudi opozorjen na pravne posledice, če ne bo ravnal po nalogu sodišča. Ob ugotovitvi, da tožnik v določenem roku ni odpravil pomanjkljivosti, ki se nanašajo na zastopanje stranke v postopku, kljub temu, da je bil na posledice opozorjen, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je skladno s 3. odstavkom 88. člena ZPP tožbo kot nedovoljeno zavrglo.

Pritožbena zatrjevanja, da sodišče tožbe ne bi smelo zavreči, ker je pooblaščenec tožbo samo pripravil, podpisal pa jo je tožnik sam, so neupoštevna. Za presojo odločitve ni pravno pomembno, ali je tožnik tožbo podpisal, pomembno je, kakšno pooblastilo je dal pooblaščencu. Iz priloženega pooblastila v spisu je razvidno, da pooblastilo pooblaščencu ni bilo dano le za pripravo tožbe pred Delovnim in socialnim sodiščem, temveč ima na podlagi tega pooblastila pooblaščenec pravico opravljati vsa pravdna dejanja, zlasti vložiti tožbo, jo umakniti, pripoznati tožbeni zahtevek ali se mu odpovedati, skleniti sodno poravnavo, vložiti pravno sredstvo, se mu odpovedati, ali ga umakniti ter predlagati začasne odredbe, prenesti pooblastilo na drugo osebo, ali jo pooblastiti le za opravo posameznih dejanj, predlagati obnovo postopka, če do pravnomočne odločbe ni preteklo več kot šest mesecev in od nasprotne stranke sprejeti tudi prisojene stroške. Ker na podlagi takega pooblastila pooblaščenec lahko pred sodiščem vsa pravna opravila opravlja samostojno, je potrebno ugotoviti, da gre v konkretnem primeru za splošno pooblastilo v smislu 95. člena ZPP, takšno pooblastilo pa stranka v postopku pred Okrožnim sodiščem da lahko samo odvetniku, ali osebi, ki je opravila pravniški državni izpit. Ker pooblaščenec, ki je vložil tožbo, teh pogojev ne izpolnjuje, na podlagi takega pooblastila ne more zastopati tožnika.

Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.