Jedro

Izrek o stroških tožeče stranke za odgovor na pritožbo temelji na določbi prvega odstavka 155. člena ZPP. Tožeča stranka sama ugotavlja, da je vsebina pritožbe laična (ne temelji na poznavanju pravil pravdnega postopka), zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da stroški odvetnika za odgovor na pritožbo za odločitev o pritožbi niso bili potrebni.

Tožena stranka oziroma njen zakoniti zastopnik se na vabilo na narok, na katerem je imel možnost izpovedati o zatrjevanem dogovoru, ni odzval, izostanka pa ni opravičil. Izvedbe dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika ne more več doseči, ker sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da bi moralo narok preložiti, saj zoper stranko, ki se ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje, v pravdnem postopku nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 8364/2014 z dne 19. 6. 2014 vzdržalo v veljavi v delu, v katerem je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki glavnico 6.871,27 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 5.054,69 EUR od 30. 11. 2013 do plačila ter od zneska 1.816,58 EUR od 20. 4. 2014 do plačila, v roku 8 dni (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo še plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 990,13 EUR, v roku 8 dni ter v primeru zamude s plačilom še plačilo zakonskih zamudnih obresti (II. točka izreka).

2. Tožena stranka se je zoper sodbo pritožila. V pritožbi je navedla, da plačilu ugovarja, ker ji tožeča stranka ni izročila poročila o kvaliteti. Predložila je izpis elektronske pošte o naročilu poročila o kvaliteti zobnikov. O obstoju dogovora glede zapadlosti obveznosti pa je predlagala zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke A.A. 3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila, da je tožena stranka s trditvami v pritožbi prekludirana ter da je očitno edini namen laične pritožbe zavleči postopek in pridobiti čas. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da jo zavrne kot neutemeljeno in toženi stranki naloži v plačilo pritožbene stroške tožeče stranke.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Trditve pravdnih strank o obstoju dogovora glede zapadlosti obveznosti plačati dobavljene zobnike so se med pravdnima strankama razlikovale, zato je sodišče sklenilo izvesti dokaz z zaslišanjem priče B.B. in zakonitega zastopnika tožene stranke A.A. na glavni obravnavi. Toženi stranki je bilo vabilo vročeno 26. 10. 2015, vendar na narok 20. 11. 2015, brez opravičila, ni pristopila. Zato je sodišče narok pravilno opravilo v njeni nenavzočnosti.

6. Glede naročila, dobave in s strani tožene stranke zatrjevanega dogovora o odlogu plačila je sodišče prve stopnje zaslišalo le pričo B.B., dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke pa ni izvedlo, ker ta na narok ni pristopil. Na podlagi izvedenih dokazov je ugotovilo dejansko stanje, na podlagi katerega je sprejelo materialno pravilen zaključek, da je tožena stranka dolžna plačati naročeno storitev (619. člen OZ), kot tudi zamudne obresti po poteku roka plačila iz obeh računov (A2 in A3).

7. Vztrajanje tožene stranke po zaslišanju njenega zakonitega zastopnika o dogovoru glede drugačne zapadlosti računa, ni utemeljeno. Tožena stranka oziroma njen zakoniti zastopnik se na vabilo na narok, na katerem je imel možnost izpovedati o zatrjevanem dogovoru, ni odzval, izostanka pa ni opravičil. Izvedbe dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika ne more več doseči, ker sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da bi moralo narok preložiti, saj zoper stranko, ki se ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje, v pravdnem postopku nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni (prvi odstavek 262. člena ZPP). Sodišče le presodi glede na vse okoliščine, kakšen pomen ima to, da stranka ni prišla na zaslišanje (drugi odstavek 262. člena ZPP).

8. V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP (prvi odstavek 337. člena ZPP). Pritožnik ne zatrjuje nobenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti utemeljen razlog, da dejstev v zvezi z neizročitvijo poročila o kvaliteti materiala in izpisa iz elektronske pošte z datumom 2. julij 2013, ni mogel pravočasno predložiti že sodišču prve stopnje. Zato jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.

9. S tem pa se izkaže, da sodišču prve stopnje pritožnik neutemeljeno očita zmotno in nepopolno ugotovitev relevantnega dejanskega stanja. Ker je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje uporabilo pravilno materialno pravo in ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

10. Izrek o stroških tožeče stranke za odgovor na pritožbo temelji na določbi prvega odstavka 155. člena ZPP. Tožeča stranka sama ugotavlja, da je vsebina pritožbe laična (ne temelji na poznavanju pravil pravdnega postopka), zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da stroški odvetnika za odgovor na pritožbo za odločitev o pritožbi niso bili potrebni.