Jedro

Zgolj dejstvo, da sta solastnika nepremičnine, še ne izkazuje, da utegne biti zaradi vpisa (lastninske pravice pri solastninskem deležu I. H.) njun pravni interes prizadet (4. odstavek 132. člen ZZK-1). Nista udeleženca tega zemljiškoknjižnega postopka.

Sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine mora sodišče vročiti zemljiškoknjižnemu lastniku in predlagatelju postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. Zemljiškoknjižni lastnici je sklep poslalo, vendar se je pošiljka vrnila z oznako “umrla“. Z nadaljevanjem postopka je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je postopek vodilo z osebo, ki ne more biti pravdna stranka.

Izrek

Pritožba I. K. in E. K. se zavrže. Pritožbi K. H. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Dovoli se izbris vpisov, opravljenih na podlagi sklepa sodišča 1. stopnje, izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in ponoven vpis plombe.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: dovolilo vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – prodajne pogodbe z dne 24. 3. 2004, sklenjene med prodajalko I. H. in kupcem L. Š. za ¼ parcele št. 325/17 in 325/22, vl. št. 3821, k. o. X., na podlagi vzpostavljene listine pri navedeni nepremičnini dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist L. Š. do ¼ .

Zoper sklep se pritožujejo I. K., E. K. in K. H.. Navajajo, da se pritožujejo iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov in predlagajo zavrnitev predloga, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Pojasnjujejo, da imajo pravni interes za pritožbo, saj sta prva pritožnika solastnika sporne nepremičnine, tretja pritožnica pa je dedinja pokojne I. Š. oziroma I. H., kar izkazuje s predložitvijo sklepa o dedovanju.

V pritožbi navajajo, da sklepa ni mogoče preizkusiti, saj nima obrazložitve, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Poleg tega pa še pojasnjujejo, da je bila prodajna pogodba z dne 24. 3. 2004 razveljavljena s sporazumom zakoncev I. Š., rojene H. in L. Š.. Pojasnjujejo tudi, da izvirnik prodajne pogodbe ni bil izgubljen.

Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba I. K. in E. K. ni dopustna, pritožba K. H. pa je utemeljena.

Glede pritožbe I. K. in E. K.:

I. K. in E. K. nista udeleženca tega zemljiškoknjižnega postopka. Menita, da imata pravni interes za vložitev pritožbe, ker sta solastnika sporne nepremičnine. Vendar zgolj dejstvo, da sta solastnika nepremičnine, še ne izkazuje, da utegne biti zaradi vpisa (lastninske pravice pri solastninskem deležu I. H.) njun pravni interes prizadet (4. odstavek 132. člen Zakona o zemljiški knjigi; v nadaljevanju ZZK-1). Ker iz pritožbe ni razvidno, da bi bil z vpisom prizadet njun pravni interes oz. kako naj bi uspeh s pritožbo izboljšal njun pravni položaj, je višje sodišče v skladu s 1. točko 3. odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbo prvih dveh pritožnikov zavrglo.

Glede pritožbe K. H.: V tej zemljiškoknjižni zadevi je predlagatelj najprej predlagal vzpostavitev zemljiškoknjižne listine. Sodišče prve stopnje je glede na to pravilno izdalo sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine v smislu določbe 1. odstavka 236. člena ZZK-1. V skladu z določbo 5. odstavka 236. člena ZZK-1 mora sodišče tak sklep vročiti zemljiškoknjižnemu lastniku in predlagatelju postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. Sodišče prve stopnje je predlagatelju sklep vročilo 3. 11. 2008. Zemljiškoknjižni lastnici I. H. pa je sklep poslalo, vendar se je pošiljka vrnila z oznako “umrla“ (povratnica, speta k listovni številki 8 v spisu). Z nadaljevanjem postopka v opisani situaciji je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP (1), saj je postopek vodilo z osebo, ki ne more biti pravdna stranka. Zaradi opisanega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrača zemljiškoknjižnemu sodišču v ponovno odločanje (5. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1). Hkrati je višje sodišče dovolilo izbris vpisov, opravljenih na podlagi razveljavljenega sklepa, izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in ponoven vpis plombe.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje postopek nadaljevati v fazi vročanja sklepa o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, upoštevaje določbe ZPP o ravnanju sodišča v primeru smrti stranke oz. udeleženca postopka.

(1) ki se v zemljiškoknjižnih zadevah uporablja na podlagi določbe 2. točke 120. člena ZZK-1 v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku.