Jedro

V postopku izdaje dovoljenja za razširitev poslovne dejavnosti mora biti izpolnjen tudi pogoj razpolaganja s poslovnimi prostori. V primeru solastništva na objektu, v katerem so poslovni prostori, solastnik izkazuje svoj pravni interes biti stranka v postopku, ker varuje svojo solastninsko pravico na sicer fizično nerazdeljeni stvari.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Upravne enote Ljubljana, Izpostave M. z dne 24.1.1995, s katerim je ugodila predlogu I.T. in M.I.Š., za obnovo postopka, končanega z odločbo Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Ljubljana z dne 23.1.1989, s katero je izdano obrtno dovoljenje V.T. za razširitev dovoljene dejavnosti za izdelovanje aditivov za prehrambene izdelke, ker predlagateljema obnove v postopku ni bila dana možnost udeležbe. Tožena stranka ugotavlja, da je prvostopni organ "pritožbo" pravilno štel kot predlog za obnovo. Predlagatelja v postopku za izdajo dovoljenja za razširitev dejavnosti nista bila udeležena kot stranki, čeprav bi morala biti, ker verjetno izkazujeta, da sta solastnika objekta, v katerem ima tožnik poslovne prostore. S tem je podan razlog iz 9. točke 249. člena ZUP.

V tožbi tožnik navaja, da je od izdaje odločbe o razširitvi predmeta poslovanja obratovalnice preteklo že več kot pet let in pol, zato predlog za obnovo ni več dopusten in bi ga bilo treba zavreči. Sicer pa je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena, ker glede rokov ne vsebuje datumov in ni jasno, zakaj je upravni organ v nasprotju z ZUP dovolil obnovo postopka po preteku 5 let. Upravni organ ni pristojen ocenjevati solastniških razmerij, za razširitev dejavnosti ni pomembno, kdo je lastnik poslovnih prostorov, ker je tožnik opravljal istovrstno dejavnost še pred odločanjem o njeni razširitvi. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov njene obrazložitve in predlaga zavrnitev tožbe.

Prizadeti stranki I.T. in M.I.Š. v odgovoru na tožbo navajata, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, saj kot solastnika stanovanjske zgradbe, kjer se opravlja gospodarska dejavnost, nista bila udeležena kot stranki v postopku izdaje dovoljenja. Prostori v hiši v P. 3 v L. še niso fizično razdeljeni med solastniki, ker postopek pred Okrajnim sodiščem v L. še ni zaključen. Tožnik pa si vseskozi prilašča bistveno več prostora, kot mu po solastniškem deležu pripada.

Tožba ni utemeljena.

V navedeni zadevi je upravni organ vlogo prizadetih strank obravnaval kot pravočasen predlog za obnovo postopka, ki je bil končan z dokončno odločbo prve stopnje z dne 23.1.1989, zaradi obnovitvenega razloga iz 9. točke 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ta določa, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ni bila dana možnost udeležbe. Tudi po presoji sodišča bi predlagatelja obnove kot solastnika stanovanjske hiše, v kateri se opravlja razširjena gospodarska dejavnost, morala imeti možnost sodelovati kot stranki. V postopku izdaje obrtnega dovoljenja mora biti izpolnjen tudi pogoj razpolaganja s prostori, v katerih naj bi se opravljala razširjena gospodarska dejavnost. V primeru solastništva na objektu, v katerem so taki poslovni prostori, pa solastnik izkazuje svoj pravni interes biti stranka v postopku, ker varuje svoje, na zakon oprte pravice oziroma pravne koristi, to je v tem primeru svojo solastninsko pravico na sicer fizično nerazdeljeni stvari. Zato ne gre za ocenjevanje lastninskih razmerij kot trdi tožnik, ampak za ugotavljanje ali ima obrtnik poslovni prostor tudi za razširjeno dejavnost. Tožbeni ugovor, da je od izdaje odločbe o dovolitvi razširitve dejavnosti preteklo že več kot pet let, zaradi česar predlog za obnovo postopka ni več dopusten, je neutemeljen, saj je treba rok iz 3. odstavka 252. člena ZUP šteti od dokončnosti odločbe pa do vložitve predloga za obnovo postopka. V tem primeru je bil, kot izhaja iz prvostopnega sklepa, predlog za obnovo postopka vložen 4.3.1993, odločba o dovolitvi razširitve poslovanja pa je bila izdana dne 23.1.1989. Neutemeljeno tožbo je sodišče zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS/77) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list, št. 50/97 in 65/97 popr.).

Določbe ZUS/77 in ZUP je sodišče smiselno uporabilo kot republiška predpisa, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).