Jedro

Predlagana začasna odredba po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 ni utemeljena, ker Sklep ne predstavlja akta, ki bi ga bilo mogoče izvršiti po določbah ZUP, saj z njim tožniku ni bila naložena nobena obveznost (s Sklepom se je le začel postopek začasne omejitve lastninske pravice), zato izdaja odložitvene začasne odredbe v tem primeru ni mogoča. S predlogom za izdajo začasne odredbe sodišče ni mogoče zahtevati prepovedi izvajanja upravnega postopka, saj vodenje upravnega postopka predstavlja izvajanje pristojnosti upravnega organa.

Zatrjevana težko popravljiva škoda je ostala na podlagi splošnih in pavšalnih trditev, temelječih na hipotetičnih situacijah. Tožnik je našteval dodatna opravila v primeru, da bi se odločil za prodajo stanovanja, ne da bi trdil in dokazal, da stanovanje dejansko prodaja oziroma ga namerava prodati in posledično, da mu dejansko grozijo zatrjevane posledice in da so te takšne, da izpolnjujejo kriterij težko popravljive škode zaradi posega v lastninsko pravico in osebno svobodo. Tudi glede vpliva gradnje SNG Drama na sosednje nepremičnine je zatrjevanje grozeče težko popravljive škode ostalo posplošeno z navedbami hipotetičnih situacij, v katerih bi lahko prišlo do katastrofalne premoženjske škode in občutnega vpliva vpliva na zdravje lastnika, pri čemer v tej zvezi tudi ni bila podana vzročna zveza, saj je gradnja lahko le posledica izdanega gradbenega dovoljenja in ne že izdanega Sklepa.

Izrek

I.Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

II.Odločitev o stroških postopka za izdajo začasne odredbe se pridrži za končno sodno odločbo.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Postopek uvedbe začasne omejitve lastninske pravice na skupnih splošnih delih nepremičnine na naslovu ... (... hiša), poteka drugič. V ponovljenem postopku je tožena stranka izdala sklep o uvedbi postopka omejitve lastninske pravice, št. 352-122/2024-6224-25 z dne 11. 4. 2025 (v nadaljevanju Sklep), s katerim je uvedla postopek omejitve lastninske pravice s pravico začasne uporabe v korist upravičenke Republike Slovenije za namen prenove Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana (v nadaljevanju SNG Drama), in sicer na nepremičninah parcelna št. ..., k. o. ..., in parcelna št. ..., k. o. ..., ki predstavljata splošni skupni del stavbe št. ..., v kateri je tožnik lastnik stanovanja št. ... (ID znak ...). Z navedenim Sklepom je tožena stranka na podlagi 210. člena v zvezi z 220. in 221. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) ugotovila, da je zahteva Republike Slovenije za omejitev lastninske pravice s pravico začasne uporabe popolna in da so izpolnjene vse predpostavke za izdajo sklepa o uvedbi postopka omejitve lastninske pravice, zaradi česar je pričela s postopkom začasne omejitve lastninske pravice na navedenih parcelah.

Bistvene navedbe strank v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe

2.Tožnik je zoper navedeni Sklep vložil tožbo skupaj s predlogom za odložitev izvršitve navedenega Sklepa (torej s predlogom za izdajo začasne odredbe). V tožbi je navedel, da niso bile podane procesne predpostavke in pogoji za uvedbo navedenega postopka (da je bila vložena vloga Republike Slovenije nepopolna), da so bile storjene bistvene kršitve postopka, da je bilo materialno pravo napačno uporabljeno, da je z izdajo sklepa omejen pravni promet z njegovo nepremičnino, da je nezakonito omejena njegova lastninska pravica, da je vanjo poseženo prekomerno in da je ureditev, ki omogoča izdajo takšnega Sklepa brez njegovega sodelovanja v postopku, njegove možnosti izjave in možnosti pritožbe zoper navedeni Sklep, neustavna.

3.Hkrati s tožbo je tožnik vložil predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je sodišču predlagal, naj odloži izvršitev Sklepa tako, da odloži vse pravne učinke Sklepa in upravnemu organu prepove nadaljnje izvajanje procesnih dejanj v postopku začasne omejitve lastninske pravice do pravnomočne odločitve v navedenem sporu iz razloga nastanka težko popravljive škode, ki mu že nastaja. Glede težko popravljive škode je navedel, da mu ta nastaja že s samo izdajo Sklepa, saj je že nastopila zakonska posledica iz četrtega odstavka 210. člena ZUreP-3, ki brez soglasja razlastitvene upravičenke do končanja razlastitvenega postopka prepoveduje pravni promet ali bistveno spreminjanje nepremičnin, na katere se Sklep nanaša, in določa, da je pravni posel, sklenjen v nasprotju z navedeno zakonsko določbo, ničen. Nadaljeval je, da je bilo že s samo izdajo Sklepa poseženo v njegovo lastninsko pravico in to ne le na nepremičninah, ki sta predmet Sklepa in ki predstavljata pripadajoči zemljišči stavbi, ampak zaradi povezanosti etažne lastnine s stavbi pripadajočim zemljiščem tudi v njegovo lastninsko pravico na stanovanju, v katerem živi skupaj z družino. Navedel je, da je takšen poseg v lastninsko pravico grozljiv in šokanten, saj posledice Sklepa predstavljajo poseg v njegovo osebno svobodo. Zaradi izpodbijanega Sklepa je njegovo razpolaganje z družinskim stanovanjem močno omejeno in oteženo, kar mu povzroča povsem osebno svobodne in premoženjske posledice, in sicer: krati mu osebno svobodo, saj zaradi Sklepa stanovanja ne more prodati za tržno ceno in se odseliti, če bi se za to pokazala potreba, nalaga mu dodatne obveznosti, saj mora potencialne kupce opozoriti na navedeno omejitev, znižuje vrednost njegove nepremičnine, nalaga mu dodatne obveznosti, v kolikor bi se odločil nepremičnino obremeniti (zaradi bistvenega zmanjšanja njegove kreditne in hipotekarne zmožnosti zaradi nižje vrednosti stanovanja), prav tako ne more v zvezi s svojim stanovanjem izpeljati nobenega pravnega posla brez sodelovanja razlastitvene upravičenke.

4.Tožnik je nastanek težko popravljive škode nadalje utemeljeval tudi s trditvami, da bi mu težko popravljiva škoda nastala v zvezi s samim izvajanjem gradnje, saj bi investitor gradnjo lahko začel (že) po dokončnosti gradbenega dovoljenja. Hipotetično bi se lahko zgodilo, da bi zaradi trajanja sodnih postopkov in dejstva, da tožena stranka postopa po nujnem postopku, investitor lahko pridobil gradbeno dovoljenje še pred pravnomočnostjo odločitve glede začasne omejitve lastninske pravice (ki je predmet tega sodnega postopka). Nadaljeval je, da ima skupaj z ostalimi etažnimi lastniki številne pomisleke o vsebinski izvedbi gradnje, predvsem pa o njenih vplivih, ki so ostali nepojasnjeni, saj ni bila izvedena niti presoja vplivov na okolje. V primeru, da bi zaradi gradnje prišlo do škode na ... hiši (v kateri je lastnik stanovanja), bi bila ta škoda lahko tudi katastrofalna in nepopravljiva. Z razširitvijo območja gradbišča (na celotno ulico ...) se je nameravana gradnja prizidka še dodatno približala ... hiši, kar povečuje tveganje za povzročitev škode, pri čemer največji problem predstavlja izgradnja podzemnih etaž prizidka, ki segajo preko območja podtalnice v območje t.i. viseče podtalnice. Gradnja bi zato lahko povzročila precejanje voda v nižje plasti, kar lahko povzroči posedanje in deformacijo sosednjih zgradb. Navedel je, da so znani primeri v bližnji okolici, ko je prišlo do takšnih primerov in do posledične škode na sosednjih objektih (npr. Opera, GH Kongresni trg...), pri čemer pri določenih objektih škoda še vedno ni odpravljena.

5.Tožnik je prav tako navedel, da že sama gradnja s povzročanjem tresljajev med gradnjo predstavlja nevarnost za ... hišo, saj je ta stara več kot sto let in zgrajena brez ustreznega temeljenja, na nearmiranem betonu in brez protipotresne zaščite in horizontalnih vezi. Prav tako je navedel, da vedno in nujno pri vseh gradnjah pride do premikov gradbenih jam, kar pomeni, da bo v konkretnem primeru prišlo do horizontalnih premikov v okolici in s tem do poškodbe njegove lastnine; če bodo poškodbe vplivale na stabilnost ... hiše, je ta škoda lahko nepopravljiva ali težko popravljiva. Navedel je še, da so tudi v primeru uspešno izvedenih zaščit gradbenih jam mogoči horizontalni in vertikalni premiki, kar lahko vpliva na stabilnost ... hiše. Zaključil je, da tveganja v zvezi z izkopom gradbene jame ostajajo neznanka, glede na sedaj znane podatke pa gre za poseg, za katerega je verjetno, da bo na negativen način vplival na stabilnost ... hiše, v skrajnem primeru bi ta lahko postala nebivalna. Skliceval se je na ugotovitve glede vplivov na okolico v zvezi z gradnjo objekta "Šumi" in nadaljeval, da v konkretnem primeru vplivi in tveganja za sosednje nepremičnine (torej tudi ... hišo) niso bili preverjeni, saj se je izognilo presoji vplivov na okolje. Poleg tega etažnim lastnikom ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku, upravni organ je bil zaveden glede parametrov Zakona o varstvu okolja, ni bil pripravljen elaborat izkopa gradbene jame, niti ni bila pridobljena študija o morebitnih negativnih vplivih na sosednje objekte z izkopom gradbene jame. Tožnik je zaključil, da bo sam skupaj z ostalimi etažnimi lastniki v primeru, da se bodo njihovi strahovi uresničili in bo s posegom bistveno poseženo v stabilnost ... hiše, ogrožen in oškodovan tako na premoženju kot tudi na področju nepremoženjske škode zaradi strahu, stresa, poslabšanja zdravja zaradi morebitne vlage in zaradi posega v nedotakljivost njihovega stanovanja, v kolikor bi stanovanja postala neprimerna za bivanje. Po mnenju tožnika investitor prikriva dejanske podatke glede nameravanega izkopa gradbene jame in s tem povezanih tveganj (poseg v stabilnost ... hiše in drugih okoliških zgradb, poseg v podtalnico, poseg v zemljino), kar predstavlja nepovratne posledice za okolje in nepremičnine. Ker ni bila izvedena študija vplivov na okolje, meni, da ni mogoče nadaljevati s postopkom pridobitve gradbenega dovoljenja, posledično pa je utemeljen tudi predlog za izdajo začasne odredbe.

6.Nadalje je tožnik navedel še, da z izdajo začasne odredbe ne bi bilo kršeno načelo sorazmernosti, saj sploh ni izkazan javni interes za vodenje postopka, kar je še nadalje utemeljil.

7.Toženka na predlog za izdajo začasne odredbe vsebinsko ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

8.Stranka z interesom je sodišču v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe navedla, da ta ni utemeljen. Uvodoma je poudarila, da glede na ustaljeno sodno prakso postopek odločanja o začasni odredbi zahteva restriktiven pristop. Navedla je, da v konkretnem primeru pride v poštev le izdaja odložitvene začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena Zakonom o upravnem sporu (ZUS-1), saj izpodbijani akt ne predstavlja akta po Zakonu o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zato odločitev izvršitve akta ni mogoča. Nadaljevala je, da tožnik ni predlagal izdaje takšne začasne odredbe (po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1), ampak izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1, saj je zahteval "odložitev izvršitve sklepa tožene stranke...", na podani predlog tožnika (tožbeni zahtevek) pa je sodišče vezano, kar pomeni, da že zato tožnikov predlog ni utemeljen. Poleg tega je Sklep z vročitvijo že začel učinkovati in se je že "izvršil" oziroma realiziral, zato njegove izvršitve ni mogoče odložiti. Prav tako ni mogoče začasno zadržati zakonsko določenih pravnih posledic izdaje sklepa (zaznambe pričetka postopka v zemljiški knjigi), niti ne zahtevati prepovedi nadaljevanja upravnega postopka, saj sodišče na takšen način ne more posegati v delovanje organa (sklep VS RS opr. št. X Ips 43/2001). Navedla je tudi, da bi moral tožnik izkazati vzročno zvezo med spornim razmerjem in posledicami, ki naj se z začasno ureditvijo preprečijo, zatrjevana škoda pa mora biti konkretizirana, realno izkazana in za tožnika težko popravljiva, kar vse v konkretnem primeru ni izkazano. V konkretnem primeru je tožnik posledice izdaje Sklepa le pavšalno zatrjeval in ni navedel konkretnih okoliščin, ki bi izkazovale nastanek težko popravljive škode, kot tudi ne, da bi bile te posledice izpodbijanega Sklepa. Iz njega ne izhaja neposredno nastanek težko popravljive škode, saj se z njim le pričenja postopek začasne omejitve lastninske pravice in Sklep ne predstavlja pravne podlage za pričetek gradnje. Ta se bo lahko pričela šele na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja, za pridobitev katerega se vodi poseben upravni postopek, v katerem se presojajo tudi vse posledice in vplivi gradnje, zato so vse zatrjevane posledice gradnje za postopek odločanja o utemeljenosti začasne odredbe nerelevantne. Zaključila je, da se je o obravnavani situaciji naslovno sodišče že izreklo v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe etažnih lastnikov na naslovu ..., Ljubljana in njihov predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo s sklepom opr. št. I U 522/2025 z dne 9. 4. 2025.

9.Stranka z interesom se je opredelita tudi do zatrjevane nesorazmernosti s stališčem, da v konkretnem primeru javni interes pretehta nad interesom posameznika. Zgolj začasna uporaba skupnih delov sosednjih nepremičnin (pripadajočega zemljišča) za čas gradnje je za samo gradnjo nujna in drugače izvedba projekta ni mogoča, sam objekt pa nujno zahteva obnovo, saj je v zelo slabem stanju. V zvezi z dotrajanostjo ... hiše je navedla, da je ta posledica dejstva, da je etažni lastniki niso vzdrževali, s čimer so opustili svojo zakonsko dolžnost. Glede vpliva gradnje na sosednje nepremičnine je navedla še, da se v postopku pred upravno enoto (in sodiščem) ne presojajo vplivi gradnje na okolje, tudi sicer pa je zanikala, da bi se nameravana gradnja prizidka približala ... hiši, saj njeni gabariti ostajajo enaki, širina zaščite gradbene jame pa je utemeljena z načrtom ureditve gradbišča, varnostnim načrtom in mnenjem gasilske brigade Ljubljana. Odgovorila je tudi na ostale navedbe glede zatrjevanih posledic gradnje (morebitni premiki, vpliv podtalnice, glede dimenzij objekta SNG Drama...).

K I. točki izreka:

10.Predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.

Procesne predpostavke

11.Sodišče je pri presoj dopustnosti tožbe sledilo novejši sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, po kateri je sklep o uvedbi razlastitvenega postopka, oziroma v tem primeru sklep o uvedbi postopka začasne omejitve lastninske pravice, izdan na podlagi 210. člena ZUreP-3, upravni akt v smislu 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Tožba je pravočasna, saj je bila vložena 12. 5. 2025, Sklep pa je bil pooblaščencu tožnika vročen 14. 4. 2025.

Pravna podlaga

12.Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikov predlog odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 lahko tožnik iz razlogov iz prejšnjega odstavka predlaga tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno.

Presoja sodišča

13.Sodišče opozarja, da je v navedenem sklepu presojalo le, ali je tožnik uspel izkazati, da so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe skladno z 32. členom ZUS-1 in se do trditev, s katerimi je tožnik napadal Sklep, ni opredeljevalo (ti bodo predmet presoje v nadaljnjem sodnem postopku).

14.Tožnik je sodišču predlagal izdajo odložitvene začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 z zahtevkom, naj sodišče zadrži (odloži) izvršitev izpodbijanega Sklepa. Po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 je mogoče začasno odredbo izdati le, če se izpodbijani upravni akt (Sklep) prisilno izvršuje skladno z določbami ZUP, na ta način pa je mogoče izvršiti le tiste upravne akte, v katerih se zavezancu nalaga določena obveznost, kar v primeru nedenarne obveznosti pomeni, da mora zavezanec nekaj storiti, dopustiti ali trpeti. Ker s Sklepom tožniku ni bil naložena nobena obveznost (s Sklepom se je le začel postopek začasne omejitve lastninske pravice), Sklepa ni mogoče izvršiti po določbah ZUP. Posledično to pomeni, predlog za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 ni utemeljen, saj Sklep ne predstavlja akta, katerega izvrševanje oziroma izvršitev bi bilo mogoče začasno zadržati na podlagi navedenega zakonskega določila, ker z njim tožniku ni bila naložena nobena obveznost.

15.Sodišče je tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe presojalo tudi na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, glede na to, da je tožnik (poleg predloga, naj sodišče odloži izvršitev izpodbijanega Sklepa, do česar se je sodišče opredelilo v okviru presoje izpolnjenosti pogojev po drugem odstavku 32. člena ZUS-1) predlagal tudi, naj sodišče "Upravni enoti Ljubljana prepove izvajanje vseh nadaljnjih procesnih dejanj v zadevi št. 325-122/2024 vse do izdaje pravnomočne odločbe v tej zadevi," torej postopek, uveden z izpodbijanim sklepom. Z navedenim predlogom, naj sodišče Upravni enoti prepove izvajanje vseh nadaljnjih procesnih dejanj, je tožnik želel doseči prepoved nadaljevanja postopka pred upravnim organom in posledično izdajo zanj neugodne odločbe o začasni uporabi nepremičnin, ki predstavljajo splošni skupni del stavbe na naslovu ..., Ljubljana. Ker s predlogom za izdajo začasne odredbe ni mogoče zahtevati prepovedi izvajanja upravnega postopka, saj vodenje upravnega postopka predstavlja izvajanje pristojnosti upravnega organa, v katero sodišče na zahtevani način ne more posegati, je sodišče presodilo, da tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe z navedeno vsebino, ni utemeljen.

16.Čeprav je sodišče presodilo, da predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen že iz navedenih razlogov, tudi ob drugačni presoji izpodbijanega Sklepa in podanega tožbenega predloga (da bi šlo za akt, katerega izvršitev je mogoče odložiti skladno z drugim odstavkom 32. člena ZUS-1, oziroma da bi sodišče na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 lahko upravnemu organi naložilo prepoved nadaljnjega vodenja postopka do odločitve sodišča v tem sporu), predlog za izdajo začasne odredbe ne bi bil utemeljen, saj iz podanih trditev ne izhaja, da bi tožniku zaradi izdaje Sklepa nastala težko popravljiva škoda v smislu 32. člena ZUS-1, kar predstavlja temeljni vsebinski pogoj za izdajo začasne odredbe.

Glede težko popravljive škode

17.Temeljni vsebinski pogoj za izdajo tako odložitvene kot ureditvene začasne odredbe je verjetnost nastanka težko popravljive škode. Gre za pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Glede na ustaljeno upravno sodno prakso mora tožnik izkazati škodo, ki je resna in mu neposredno preti, začasno pa jo je mogoče odvrniti le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta oziroma s predlagano ureditvijo stanja. To pomeni, da mora biti podana neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki se jih želi preprečiti. Tožnik mora izkazati, da mu bo zaradi učinkov izpodbijanega akta že v času teka sodnega postopka nastala težko popravljiva škoda, zaradi katere bo tudi njegov kasnejši uspeh s tožbo ostal brez pomena. Dejstva, na katerih bi lahko sodišče utemeljilo ugotovitve o neposredno grozeči škodi in njeni težki popravljivosti, so pravno pomembna dejstva, ki jih mora navesti tožnik v okviru svojega trditvenega bremena, podane trditve pa mora tudi dokazati. Manjkajočih trditev ni mogoče nadomestiti z izvedbo dokazov (listinami, zaslišanjem stranke, postavitvijo izvedenca), v kolikor so bili ti dokazi predlagani z namenom dopolnjevanja trditvene podlage, zato sodišče dokaza z zaslišanjem strank in postavitvijo izvedenca ni izvedlo. V konkretnem primeru iz podanih trditev ne izhaja, da bi tožniku z izvršitvijo Sklepa lahko nastala težko popravljiva škoda, kot jo za izdajo začasne odredbe zahteva sodna praksa.

18.Tožnik je nastanek težko popravljive škode utemeljeval na dveh podlagah, in sicer kot nezmožnost razpolaganja z lastno nepremičnino (stanovanjem) in posledično poseg v lastninsko pravico in osebno svobodo ter z možnostjo nastanka premoženjske škode in nepremoženjske škode v obliki stresa, strahu, poslabšanja življenjskih pogojev ter možnostjo izselitve zaradi nebivalnosti v stanovanju, če bi do obnove SNG Drama dejansko prišlo.

19.Glede trditev v zvezi s pravnimi posledicami Sklepa (zaznambo pričetka postopka v zemljiški knjigi), ki predstavljajo poseg (tudi) v njegovo etažno lastnino; da je s Sklepom njegovo razpolaganje z družinskim stanovanjem močno omejeno in oteženo; da stanovanja zato ne more prodati za tržno ceno in se odseliti, če bi se za to pokazala potreba; da mu Sklep nalaga mu dodatne obveznosti, saj mora potencialne kupce opozoriti na navedeno omejitev; da znižuje vrednost njegove nepremičnine, da mu nalaga mu dodatne obveznosti, če bi se odločil nepremičnino obremeniti (zaradi bistvenega zmanjšanja njegove kreditne in hipotekarne zmožnosti zaradi nižje vrednosti stanovanja) in da v zvezi s svojim stanovanjem ne more izpeljati nobenega pravnega posla brez sodelovanja razlastitvene upravičenke, sodišče lahko le na splošno odgovori, da opisane trditve ne zadostijo kriteriju izkazanosti težko popravljive škode. Ne le, da tožnik ni niti trdil, da je že prodajal oziroma da namerava prodati stanovanje, navedel ni nobene konkretne okoliščine, ki bi izkazovala verjeten nastanek težko popravljive škode (npr. da je zaradi navedenega dejansko prišlo do odstopa kupca od nameravanega nakupa, da je ta zaradi zaznambe zahteval znižanje kupnine, da je razlastitvena upravičena odklonila soglasje k pravnemu poslu in nadalje, zakaj to zanj predstavlja težko popravljivo škodo). Tožnik je sicer našteval pravice, v katere naj bi bilo z izpodbijanim Sklepom poseženo in pravne posledice Sklepa, a ni navedel konkretnih okoliščin, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek, da mu zaradi izdaje Sklepa dejansko grozi težko popravljiva škoda, kot posledica posegov v njegovo lastninsko pravico in pravico do svobode. Zgolj poseg v določeno pravico še ne zadostuje za utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe, ampak je glede na zakonske pogoje iz 32. člena ZUS-1 ta utemeljena le, če zaradi navedenega tožniku grozi nastanek težko popravljive škode. Zato zgolj hipotetično naštevanje morebitnih okoliščin, ki bi lahko nastale, če bi se tožnik odločil za prodajo stanovanja (obveščanje kupca o izdaji in posledicah Sklepa, nižja tržna cena stanovanja, pridobivanje soglasja upravičenke za pravni posel...) , kar predstavlja trditveno podlago v konkretnem sporu, po oceni sodišča ne predstavljajo zadostne trditvene podlage za zaključek, da je že s tem izkazan nastanek težko popravljive škode zaradi posegov v njegovo lastninsko pravico in osebno svobodo.

20.Enako velja glede morebitnih posledic same gradnje tako na premoženjskem kot na nepremoženjskem področju. Zgolj hipotetično naštevanje morebitnih situacij, do katerih bi lahko tekom gradnje prišlo (vibracije, posedanje zgradbe, poseg v podtalnico) in naštevanje škode, ki bi lahko nastala na njegovi nepremičnini in na njegovem zdravju (premoženjska škoda na zgradbi, poslabšane bivalne razmere), brez konkretnih trditev (in šele nato dokazov) v zvezi z zatrjevano grozečo težko popravljivo škodo, po oceni sodišča ne izpolnjuje zahteve po dovolj konkretizirani trditveni podlagi, ki bi šele lahko bila predmet dokazovanja. Tožnik namreč ni navedel nobene konkretne okoliščine, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da se bo uresničila katera od hipotetično mogočih naštetih situacij, še manj pa, da bo imela za posledico nastanek težko popravljive škode na premoženju tožnika oziroma na njegovem zdravju. Poleg tega je gradnja skladno s prvim odstavkom 5. člena Gradbenega zakona (GZ-1) dovoljena šele na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, pri čemer ima lastnik zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih bo nameravana gradnja, v tem postopku položaj stranke v postopku na podlagi drugega odstavka 48. člena GZ-1. Ker posledice postopka namreč nastopijo šele s končno odločitvijo pristojnega organa, takšna odločitev pa ne le, da v konkretnem primeru še ni bila sprejeta (s Sklepom se je postopek začasne omejitve lastninske pravice šele pričel), tudi v primeru za tožnika neugodne odločitve, pravne posledice začasne omejitve lastninske pravice na nepremičninah v njegovi solasti, še ne bi bila neposredna podlaga za dejanja, ki jih tožnik želi preprečiti (gradnja objekta na SNG Drama na sosednji nepremičnini), saj z odločitvijo v tem postopku (še) ne bo odločeno o dopustnosti gradnje, iz podanih trditev tudi ne izhaja vzročna zveza med izpodbijanim aktom in zatrjevano škodo.

Glede prizadetosti javne koristi

21.Ker je sodišče presodilo, da iz zgoraj navedenih razlogov v konkretnem primeru niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe, se do nadaljnjih pogojev po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 (prizadetost javne koristi), ni opredeljevalo.

Glede prekinitve postopka

22.Ker so bile navedbe o škodi, ki naj bi tožniku nastala zaradi prepovedi razpolaganja brez soglasja razlastitvenega upravičenca in o njeni nepopravljivi naravi posplošene (tožnik ni niti zatrjeval, da stanovanje prodaja oziroma ga namerava prodati), sodišče ni že v tej fazi postopka presojalo, ali so izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka in vložitev zahteve za presojo ustavnosti navedene zakonske ureditve. Ker je presodilo, da temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe- nastanek težko popravljive škode zaradi izdaje začasne odredbe ni bil verjetno izkazan, saj zatrjevana škoda ni bila konkretizirana, se sodišču v tej fazi postopka še ni bilo potrebno opredeliti do ustavne skladnosti določila četrtega odstavka 210. člena ZUreP-3. Posledično na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS) in 156. člena Ustave (še) niso bili podani pogoji za vložitev zahteve za oceno ustavnosti.

Sklepno

23.Sodišče je presodilo, da predlagana začasna odredba po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 ni utemeljena, ker Sklep ne predstavlja akta, ki bi ga bilo mogoče izvršiti po določbah ZUP, saj z njim tožniku ni bila naložena nobena obveznost (s Sklepom se je le začel postopek začasne omejitve lastninske pravice), zato izdaja odložitvene začasne odredbe v tem primeru ni mogoča. Ker s predlogom za izdajo začasne odredbe sodišče ne more upravnemu organu prepovedati izvajanja del in nalog iz njegove pristojnosti (navedeno pa je tožnik zahteval s predlogom, naj sodišče upravni enoti prepove izvajanje vseh nadaljnjih procesnih dejanj v tej zadevi), tožnikov predlog tudi na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 ni utemeljen.

24.Predvsem pa je zatrjevana težko popravljiva škoda ostala na podlagi splošnih in pavšalnih trditev, temelječih na hipotetičnih situacijah. Tožnik je našteval dodatna opravila v primeru, da bi se odločil za prodajo stanovanja (obvestilo kupcu o uvedbi postopka, pridobivanje soglasja upravičenke, vpliv postopka na ceno stanovanja), ne da bi trdil in dokazal, da stanovanje dejansko prodaja oziroma ga namerava prodati in posledično, da mu dejansko grozijo zatrjevane posledice in da so te takšne, da izpolnjujejo kriterij težko popravljive škode zaradi posega v lastninsko pravico in osebno svobodo. Tudi glede vpliva gradnje SNG Drama na sosednje nepremičnine je zatrjevanje grozeče težko popravljive škode ostalo posplošeno z navedbami hipotetičnih situacij, v katerih bi lahko prišlo do katastrofalne premoženjske škode in občutnega vpliva vpliva na zdravje lastnika, pri čemer v tej zvezi tudi ni bila podana vzročna zveza, saj je gradnja lahko le posledica izdanega gradbenega dovoljenja in ne že izdanega Sklepa.

K II. točki izreka:

25.Ker so stroški postopka za izdajo začasne odredbe del stroškov celotnega postopka, je sodišče odločilo, da si odločitev o teh stroških pridrži za končno sodno odločbo (prvi odstavek 151. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Sklep VS RS opr. št. I Up 269/2024 z dne 11. 12. 2024.

2Sklep VS RS opr. št. I Up 282/2024 z dne 6. 12. 2024.

3Sklep VS RS popr. št. I Up 194/2017 z dne 6. 9. 2017 in X Ips 43/2021 z dne 19. 5. 2021.

4Enako kot zgoraj.

5Sklep VS RS opr. št. I Up 133/2024 z dne 6. 6. 2024 in v njem citirano sodno prakso.

6Sklep VS RS opr. št. I Up 179/2022 z dne 23. 11. 2022, I Up 109/2022 z dne 08. 06. 2022, I Up 271/2023 z dne 30. 11. 2023.

7Sklep VS RS opr. št. I Up 216/2024 z dne 22. 9. 2024.

8Sklep VS RS opr. št. I Up 216/2024 z dne 22. 9. 2024, I Up 110/2024 z dne 20. 5. 2024.

9Enako kot zgoraj.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 32, 32/2, 32/3

Zakon o urejanju prostora (2021) - ZUreP-3 - člen 210

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.