Jedro

Postavitev odvetnika po uradni dolžnosti ni predvidena le v kazenskem postopku, pač pa tudi v drugih postopkih. Zato je zmotno stališče, da se peti odstavek 17. člena ZOdv nanaša le na po uradni dolžnosti postavljene odvetnike, ki zastopajo osebe v kazenskih postopkih. Že jezikovna razlaga te določbe take podlage ne daje. V zapisanem besedilu ni omejitve vrste postopka, v katerem postavljenemu odvetniku pripada polovična nagrada. A contrario pomeni, da določba petega odstavka 17. člena ZOdv velja za vse postopke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odmerilo nagrado začasnemu zastopniku tožene stranke v znesku 37,46 EUR (I. točka izreka), v presežku pa je predlog začasnega zastopnika zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje začasni zastopnik tožene stranke. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče v izpodbijanem sklepu upoštevalo določila 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), po katerem je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen le do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi. Zakonodajalec je imel v mislih odvetnika po uradni dolžnosti (ex offo), se pravi v kazenskih zadevah. Izhajajoč iz jezikovne razlage 17. člena ZOdv je odvetnik kot začasni zastopnik upravičen do polne nagrade in se ne more upoštevati 17. člen ZOdv.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V tej pravdni zadevi je sodišče s sklepom pritožnika postavilo za začasnega zastopnika toženi stranki. Z izpodbijanim sklepom pa mu je priznalo nagrado in stroške in mu nato kot plačilo za njegovo delo odmerilo le polovico zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi, saj je bil kot začasni zastopnik toženi stranki postavljen s strani sodišča. Tožeča stranka, ki bi morala kriti plačilo stroškov začasnega zastopnika, je bila namreč z odločbo Okrožnega sodišča v Krškem Bpp oproščena plačila stroškov postopka (torej tudi stroškov začasnega zastopnika). Sodišče je svojo odločitev oprlo na določilo petega odstavka 17. člena ZOdv.

5. ZOdv v petem odstavku 17. člena določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi. V primeru zastopanja strank po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči, so morebitni dogovori po drugem odstavku citiranega člena nični. Iz citiranega besedila izhaja, da je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska v dveh primerih, in sicer, če je v postopku postavljen po uradni dolžnosti in če izvaja storitve brezplačne pravne pomoči. 6. Postavitev odvetnika po uradni dolžnosti ni predvidena le v kazenskem postopku, pač pa tudi v drugih postopkih. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da se citirani peti odstavek 17. člena ZOdv nanaša le na po uradni dolžnosti postavljene odvetnike, ki zastopajo osebe v kazenskih postopkih. Že jezikovna razlaga te določbe take podlage ne daje. V zapisanem besedilu ni omejitve vrste postopka, v katerem postavljenemu odvetniku pripada polovična nagrada. A contrario pomeni, da določba petega odstavka 17. člena ZOdv velja za vse postopke. Tudi zakonodajno gradivo predloga Zakona o dopolnitvi zakona o odvetništvu, ne nudi podlage za drugačen zaključek. Iz zakonodajnega gradiva izhaja, da je bil namen zakonodajalca določitev nižjega plačila za odvetnike, ki so plačani iz državnega proračuna (zaradi nujnih varčevalnih ukrepov države), omejitev javnofinančnih učinkov nove Odvetniške tarife.

7. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo in je pritožniku kot zastopniku po uradni dolžnosti priznalo polovično nagrado, ki bi mu šla po Odvetniški tarifi. Pritožbene navedbe o zmotni uporabi materialnega prava tako niso utemeljene. Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP).