- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 1686/99
ECLI:SI:VSLJ:1999:I.CP.1686.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Obstoj terjatve za izdajo začasne odredbeAli je bila izkazana verjetnost obstoja terjatve, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe?
- Utemeljenost pritožbeAli je pritožba toženke utemeljena glede na odločitev sodišča prve stopnje?
- Meje odločanja sodiščaAli je sodišče prve stopnje pravilno odločilo v mejah postavljenih zahtevkov?
- Bistvena kršitev postopkaAli je prišlo do bistvene kršitve postopka zaradi ne vročitve odgovora na predlog?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Če predlagatelj zahteva z začasno odredbo nekaj povsem drugega kot v tožbenem zahtevku, sodišče zavrne predlog, ker ni izkazan obstoj terjatve.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je toženka zahtevala priklop vode ter prepoved vsakega ravnanja, ki bi povzročalo škodo in prepoved spreminjanja spornega stanovanja s pooblastilom toženke, da na stroške tožnikov opravi vklop vode in da sta tožnika dolžna založiti 30.000,00 SIT za stroške priklopa vode.
Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da izda predlagano začasno odredbo, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi toženka navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ker ji ni dostavilo dogovora na predlog. Tudi sicer je odločitev prvega sodišča napačna, saj če bi bil v okvari vodovod, vode ne bi imeli vsi stanovalci in ne samo toženka. V konkretnem primeru tudi ne gre za posestno tožbo. Če toženka redno plačuje najemnino, sta ji tožnika dolžna omogočiti normalno bivanje. Izkazana je nevarnost po čl. 272 ZIZ in bi z začasno odredbo sodišče preprečilo nasilje in samovoljo.
Pritožba ni utemeljena.
V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek čl. 2 ZPP). Tožena stranka z nasprotno tožbo zahteva razvezo najemne pogodbe z dne 6.5.1996, ugotovitev obstoja najemnega razmerja za nedoločen čas in sklenitev najemne pogodbe, z začasno odredbo pa zahteva priklop (vklop) vode. Predlagana začasna odredba nima zveze s tožbenim zahtevkom iz nasprotne tožbe, saj z njo toženka zahteva povsem nekaj drugega, kar je predmet obravnavanja po nasprotni tožbi in že iz teh razlogov ni podana verjetnost obstoja terjatve, kar je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe (prvi odstavek čl. 272 ZIZ). V kakšnem postopku bi lahko toženka predlagala izdajo začasne odredbe, ali v motenjskem ali v kakšnem drugem, za odločanje o pravilnosti zavrnitve ni pomembno in se je sodišče prve stopnje odveč ukvarjalo s tem vprašanjem in pravočasnostjo motenjske pravde, je pa odločitev sodišča prve stopnje pravilna iz zgoraj navedenih razlogov. Po povedanem so neutemeljene pritožbene trditve o zgrešenosti odločitve prvega sodišča in iz katerih razlogov je voda odklopljena ter kakšne so obveznosti strank iz najemnega razmerja.
Okoliščina, da odgovor na predlog ni bil vročen toženki, ne pomeni bistvene kršitve določb postopka, kot trdi toženka v pritožbi, saj ta opustitev ni v ničemer vplivala na pravilnost izpodbijanega sklepa.
Ker ni podan nobeden od uveljavljenih pritožbenih razlogov, je bilo pritožbo toženke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (čl. 380 tč. 2 ZPP).
Določbe ZPP (Ur. list SFRJ 4/77 - 27/90) so uporabljene na podlagi določbe čl. 498 Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS 26/90).