Jedro

Če je zavezanec za vrnitev premoženja po ZDen javni zavod, za katerega določbe ZLPP ne veljajo, potem denacionalizacijski upravičenec ne more zahtevati izdaje začasne odredbe po 11. členu ZLPP ampak po 68. členu ZDen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) ugodilo tožbi tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 15.6.2002 (drugostopenjska upravna odločba). Z njo je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke proti odločbi Upravne enote L., Izpostave B., Oddelka za gospodarstvo in ekonomske odnose L. (prvostopenjska upravna odločba) (1. točka izreka), pritožbi zavezancev je bilo ugodeno in omenjena prvostopenjska upravna odločba odpravljena (2. točka izreka), predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen (3. točka izreka) ter odločeno, da se denacionalizacijska zadeva, kolikor se nanaša na nepremičnine, ki so bile ob podržavljenju v lasti E. I. Č., V.-B., odstopil v pristojno reševanje Upravni enoti L., Izpostavi C. (4. točka izreka). Z omenjeno prvostopenjsko upravno odločbo je bila na podlagi 68. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) izdana začasna odredba, s katero je bilo zavezancu Z. do pravnomočne odločitve o denacionalizaciji podjetja O. I. Č. in E.I.Č. prepovedano vsakršno razpolaganje z nepremičninami, ki so vpisane v vl. št. 168 (parc. št. 450, 449, 447, 448 in 469), št. 452 (parc. št. 441/1, 441/2 in 442) ter vl. št. 595 (parc. št. 512/1 in 512/2) vse k.o. G., ki so predmet denacionalizacijskega postopka. Po presoji tožene stranke nista izkazani niti dejanska niti pravna podlaga za izdajo začasne odredbe po 68. členu ZDen.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje med drugim navaja, da ni pravilna ugotovitev, da gre v obravnavani zadevi za premoženje, ki je prešlo v premoženje pravnega naslednika na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP). Rok za predlaganje začasne odredbe po ZLPP (do 7.6.1993) je že iztekel, ko se je spremenil akt o ustanovitvi Z., ki je bil javni zavod in se je razdelil na podjetniški (G. i. Z.) del in javno zavodski del (Z. g. S.) in je bilo podjetniškemu delu dovoljeno lastninsko preoblikovanje po ZLPP. Ker je bil Z. v celoti javni zavod, zanj do sprejema spremembe akta o ustanovitvi ni veljal ZLPP, zato tudi ni bilo mogoče izdati začasne odredbe po navedenem predpisu. So pa lahko denacionalizacijski upravičenci oziroma njihovi pravni nasledniki zahtevali izdajo začasne odredbe po 68. členu ZDen, zoper Z., po njegovi reorganizaciji pa tudi zoper Z. g. S., ki je javni zavod, ker ZDen ne izključuje začasnih odredb zoper javne zavode. Po 51. členu ZDen je zavezanec tista pravna oseba, v čigar sredstvih je podržavljeno premoženje, to pa je bilo v obravnavanem primeru v sredstvih Z. g. S., ne glede na to, če je njegov lastnik Republika Slovenija. V ponovnem postopku bo potrebno odločiti o predlagani začasni odredbi in ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za njeno izdajo po 68. členu ZDen. Stališče, da v denacionalizacijskem postopku zahtevano premoženje ne bo mogoče vrniti v naravi, presega odločanje o začasni odredbi in prejudicira odločitev v denacionalizacijskem postopku.

Stranka z interesom vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne v novo sojenje. Navaja, da je lastninsko preoblikovanje že končano in da v njenih sredstvih ni podržavljenega premoženja. Ker je začasno odredbo izdalo že Ustavno sodišče RS, meni, da ni potrebe po odločanju o začasni odredbi.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo kot neutemeljeno.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje, glede na podatke upravnih spisov pravilno presodilo okoliščine, ki kažejo na to, da pri presoji zahteve tožeče stranke ne gre za vprašanje izdaje začasne odločbe po določbah ZLPP, ampak za izdajo začasne odredbe po 68. členu ZDen. Pravilni so njegovi napotki za odločanje v ponovljenem postopku. Da okoliščine v zvezi s preoblikovanjem Z. niso pravilne, pritožnik ne navaja. Da vpis v sodni register ni ovira za izdajo začasne odredbe, je stališče, ki ga je zavzelo že Ustavno sodišče RS v odločbi, Up-209/99 z dne 9.12.1999, s katero je pravnemu nasledniku Z., organiziranemu kot delniška družba prepovedalo razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacijskega postopka pred Upravno enoto L., Izpostavo B. Glede na navedeno na drugačno odločitev ne morejo vplivati pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na izvedeno lastninsko preoblikovanje.

Na drugačno odločitev nima vpliva pritožbeni ugovor, da začasna odredba sploh ni potrebna. V obravnavani zadevi ne more biti sporno, ali so podani razlogi za njeno izdajo. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, bo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe predmet ponovnega odločanja v upravnem postopku. Po določbah ZUP/86 je namreč treba odločiti o vsakem zahtevku, ki ga stranka uveljavlja v postopku.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora paziti pritožbeno sodišča po uradni dolžnosti, je pritožbeno zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo izpodbijano sodbo.