Jedro

Dolžniku, ki je znotraj relevantnega 5 letnega obdobja pred uvedbo stečajnega postopka najel 700,00 EUR posojila, ki je le za dobrih 30,00 EUR višje od njegovih mesečnih prejemkov, pa četudi je njegova plača mesečno obremenjena z 223,00 EUR posojila, po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče očitati, da je prevzel obveznost, nesorazmerno z njegovim premoženjskim stanjem. Prvostopenjska odločitev, oprta na presojo, da je očitani ugovorni razlog podan zato, ker se od trenutka najema posojila do trenutka poteka roka za preizkus terjatev stanje dolga ni posebno bistveno spremenilo, nima opore v materialnem pravu.

Če upnik ve, da mu dolžnik zgolj iz plače ni sposoben vrniti dolgovanega zneska tako, kot se je zavezal, o tem, ali ima še kakšno drugo premoženje, pa se ni niti poskušal prepričati, tak upnik ni žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, čemur je namenjeno varstvo upnika na podlagi ovire za odpust obveznosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor upnika A. d. o. o. proti odpustu obveznosti zavrne.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (r. št. 38) postopek odpusta dolžnikovih obveznosti ustavilo in njegov predlog za odpust obveznosti zavrnilo. Presodilo je, da obstoji ovira za odpust obveznosti v smislu 399. člena ZFPPIPP. Svojo odločitev je oprlo na določilo 1. točke prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP. Na podlagi ugovora proti odpustu obveznosti (r. št. 18 in 28), ki ga je vložil upnik A. d. o. o. iz ..., je presodilo, da je dolžnik glede na stanje dolgov, ki se od trenutka najema posojila do poteka roka za preizkus terjatev bistveno ni spremenilo, s tem, ko je najel posojilo v višini 700,00 EUR z rokom vračila enega meseca dobre štiri mesece pred začetkom stečajnega postopka, prevzemal obveznosti, nesorazmerne s svojim premoženjskim stanjem, tudi glede na dejstvo, da ne razpolaga z nobenim premoženjem. Njegov dohodek pa je bil po dolžnikovih lastnih navedbah obremenjen z odtegljaji iz naslova dveh kreditov v višini 181,00 EUR mesečno in 42,00 EUR mesečno.

Pritožba

2. Proti temu sklepu se je dolžnik pravočasno pritožil (r. št. 41). Uveljavljal je pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor upnika zavrne. Podrejeno je predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

Relevantna pravna podlaga

3. Namen postopka odpusta obveznosti je, da se prezadolženi osebni dolžnik reši primeža insolventnosti oziroma dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenom. Pred lahkomiselnostjo in neodgovornostjo dolžnika pa upnika varuje določilo drugega in tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Hkrati pa se od upnikov pričakuje, da bodo ravnali odgovorno, ne pa neodgovorno in lahkomiselno.(1)

4. Tako po določilu tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanja stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja izhaja, da je dolžnik zlorabil pravico do odpusta obveznosti. Po določilu 3. točke četrtega odstavka istega člena dolžnik zlorabi pravico do odpusta obveznosti, če v tem obdobju prevzema obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim stanjem.

Dejansko stanje

5. Iz spisa je razvidno, da je dolžnik predlog za začetek postopka osebnega stečaja vložil 7. 3. 2016 (r. št. 1). V tem predlogu je med drugim navedel, da njegovi dolgovi do različnih upnikov znašajo 19.395,00 EUR. Stanje takega dolga je potrdil tudi stečajni upravitelj v vlogi z dne 11. 7. 2016 (r. št. 29). Navedel je, da prijavljene terjatve v postopku osebnega stečaja ne dosegajo 20.000,00 EUR. Iz spisa je tudi razvidno, da je dolžnik pri upniku A. d. o. o. (v nadaljevanju: posojilodajalec, pa tudi upnik) dobre štiri mesece pred uvedbo postopka osebnega stečaja najel posojilo v višini 700,00 EUR. To posojilo se je dolžnik zavezal vrniti v roku enega meseca. Na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti 14. 7. 2016 (r. št. 36) je direktor posojilodajalca B. B. pojasnil, da sicer ni pričakoval, da bo dolžnik posojilo vrnil v enem mesecu, pač pa v več obrokih v nekaj mesecih.

Pravna presoja ugovornih navedb za preklic odpusta

6. Posojilo (700,00 EUR), ki ga je dolžnik najel pri posojilodajalcu, glede na plačilno listo, ki jo je upnik vložil v spis hkrati z ugovorom (pri r. št. 18), za 12,37 EUR presega dolžnikovo plačo, izplačano za julij 2015. V spisu pritožbeno sodišče ni našlo vloge za odobritev posojila, upnik pa tudi ne navaja, da bi jo bil sploh vložil. Razlogi za spremembo izpodbijanega sklepa

7. Upnik je gospodarska družba, ki svojo dejavnost posojanja denarja oglašuje preko interneta. Kot tak mora v skladu s prvim odstavkom 6. člena OZ pri opravljanju svoje dejavnosti ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Glede na svoj poslovni predmet bi tako ravnal, če bi se potrudil pridobiti kar največ podatkov, ki bi pojasnjevali dolžnikovo sposobnost vrnitve posojila. Tega pa ni storil. Zahteval je le plačilne liste za tri mesece. Iz teh plačilnih list pa je razvidno, da dolžnikova plača znaša nekaj več kot 670,00 EUR. Posojilodajalec je torej dolžniku odobril posojilo 700,00 EUR z rokom vračila v enem mesecu, pri tem pa je, kot izhaja iz izpovedi direktorja upnika, pristal na to, da mu bo dolžnik posojilo vrnil v nekaj mesecih. Če upnik ve, da mu dolžnik zgolj iz plače ni sposoben vrniti dolgovanega zneska tako, kot se je zavezal, o tem, ali ima še kakšno drugo premoženje, pa se ni niti poskušal prepričati, tak upnik ni žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, čemur je namenjeno varstvo upnika na podlagi ovire za odpust obveznost.(2)

8. Svoje navedbe, da je dolžnik zamolčal svoje dolgove in v zmoto spravil uslužbenca upnika, ki je zato napačno ocenil kreditno sposobnost dolžnika in med drugim, da je dolžnik ravnal z namenom, da ogoljufa upnika, bi glede na zgornjo obrazložitev upnik morda dokazal, če bi v spis vložil dolžnikovo vlogo za najetje posojila, iz te vloge bi bilo razvidno, da je dolžnik zanikal obstoj dolga do drugih upnikov. Česa takega pa upnik ni niti zatrjeval. 9. Dolžniku, ki je znotraj relevantnega 5 letnega obdobja pred uvedbo stečajnega postopka najel 700,00 EUR posojila, ki je le za dobrih 30,00 EUR višje od njegovih mesečnih prejemkov, pa četudi je njegova plača mesečno obremenjena z 223,00 EUR posojila, po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče očitati, da je prevzel obveznost, nesorazmerno z njegovim premoženjskim stanjem. Prvostopenjska odločitev, oprta na presojo, da je očitani ugovorni razlog podan zato, ker se od trenutka najema posojila do trenutka poteka roka za preizkus terjatev stanje dolga ni posebno bistveno spremenilo, nima opore v materialnem pravu. Zato je pritožbeno sodišče dolžnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi določila 3. točke drugega odstavka 365. člena ZPP v v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP spremenilo tako, da je ugovor upnika A. d. o. o. zavrnilo.

Pravna presoja ugovornih navedb za podaljšanje preizkusne dobe

10. Podrejeno je upnik predlagal podaljšanje preizkusnega obdobja. Ker pa ni navedel nobene od okoliščin iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP, ki so podlaga za določitev daljšega preizkusnega obdobja, tudi ta upnikov predlog ni utemeljen.

11. H gornji obrazložitvi pritožbeno sodišče še dodaja, da upraviteljevo mnenje z dne 11. 7. 2016 (r. št. 29) na odločitev o pritožbi ne more imeti vpliva zato, ker je samo s seboj v nasprotju. Upravitelj primarno soglaša z upnikovim predlogom, naj sodišče postopek odpusta obveznosti ustavi, nasprotuje pa njegovemu podrejenemu predlogu za podaljšanje preizkusne dobe. Če bi sodišče ugodilo prvemu predlogu, bi moral dolžnik tja do zastaranja terjatev poravnavati svoje dolgove do različnih upnikov. Če bi ugodilo drugemu predlogu, pa bi jih moral poravnavati (ne le 3 leta, kolikor znaša njegova preizkusna doba) najdlje pet let. Op. št. (1): Enako: sklepi VSL Cst 60/2011, Cst 166/2012, ...

Op. št. (2): Enako: VSL Cst 655/2015.