Jedro

Na podlagi seznama zaostalih obveznosti dolžnika dovoljeno zavarovanje terjatev z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini še ne spreminja dolžnikovega premoženjskega stanja in ne ogroža preživljanja dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Črnomlju je dne 5.5.1999 izdalo sklep o zavarovanju upnikove denarne terjatve, s katerim je na podlagi overjenega seznama zaostalih obveznosti iz naslova davkov in prispevkov dovolilo vknjižbo zastavne pravice pri dolžnikovih nepremičninah.

Zoper navedeni sklep je dolžnik pravočasno ugovarjal. Ugovor je sodišče prve stopnje štelo za neutemeljen in ga zato v skladu z določilom drugega odst. 54. čl. v povezavi z določilom 239. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) poslalo naslovnemu sodišču, da o njem določi kot o pritožbi.

V pritožbi dolžnik navaja, da se dolga zaveda in se z njim strinja.

Dolg bi rad poravnal, vendar za to nima pravih možnosti. V svojem poslu ne dosega dobička, večino denarja porabi za preživljanje petčlanske družine. Prav tako nima nobenega posebnega premoženja, zaradi izvršnega rubeža pa je že ogroženo njegovo preživetje. Zaradi dolga ima same težave in upa, da je zadevo mogoče nekako rešiti.

V odgovoru na pritožbo upnik prereka dolžnikove navedbe in predlaga, da sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Dolžnik namreč ni navedel ničesar, kar zadeva terjatev samo, to celo priznava.

Dovoljeno zavarovanje dolga z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini pa ne more ogroziti dolžnikovega preživljanja.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik svoj dolg priznava in pravi, da bi svojo obveznost poravnal, če bi mu to dopuščalo njegovo premoženjsko stanje. Ob tem sodišče opozarja, da slaba finančna situacija ni okoliščina, ki bi lahko bila upoštevana pri presoji pravilnosti napadenega sklepa. Gre namreč le za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, kar ima za posledico, da se lahko izvršba opravi tudi proti tistemu, ki bi to nepremičnino pridobil kasneje (245. čl. ZIZ).

Vendar pa vknjižba zastavne pravice na nepremičnini pomeni le obliko zavarovanja upnikove terjatve, ki še ne spreminja dolžnikovega premoženjskega stanja in ne ogroža preživljanja dolžnika in njegove družine. Sodišče pa nima zakonske podlage oprostiti dolžnika plačila dolgovanih zneskov zaradi njegove finančne stiske.

Pritožba torej ne vsebuje tehtnih razlogov, ki bi preprečevali izpodbijano zavarovanje, prav tako niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, zaradi česar je sodišče v skladu z 2. tč. 380. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ, št. 4/77) v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.