Jedro

Prvostopni organ je pravilno ugotovil, da gre za nelegalno gradnjo, zato je tudi pravilno odredil ukrepe, ki jih gradbeni inšpektor odredi pri nelegalni gradnji in jih določa 152. člen ZGO-1.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ pod 1. točko izreka odločil, da mora inšpekcijski zavezanec – tožnik takoj po vročitvi izpodbijane odločbe ustaviti vsa dela, ki jih izvaja v zvezi z nadzidavo objekta tlorisne velikosti 17 m x 10 m, višine približno 4,5 m, vključno s strešno konstrukcijo, na zemljišču s parc. št. 1399/2 k. o. ... Pod 2. točko izreka je upravni organ prve stopnje odločil, da mora inšpekcijski zavezanec na svoje stroške v roku treh mesecev po vročitvi izpodbijane odločbe odstraniti nadzidavo v 1. točki izreka navedenega objekta, pod točko 3 pa inšpekcijskega zavezanca opozoril, da bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti opravljena izvršba nedenarne obveznosti po drugih osebah. Pod 4. točko izreka je upravni organ izrekel prepoved po 158. členu ZGO-1, pod točko 5 izreka pa odločil, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep, s točko 6 pa še, da pritožba zoper izpodbijano odločbo ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa. Svojo odločitev je upravni organ utemeljil z določbo 152. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 102/04 s spremembami in dopolnitvami) in na podlagi ugotovitev inšpekcijskega ogleda z dne 24. 1. 2008, 1. 7. 2008, 11. 9. 2008 in 10. 11. 2009. Ugotovljeno je bilo, da je tožnik na zemljišču s parc. št. 1399/2 k. o. ... izvedel nadzidavo na obstoječem zidanem objektu tlorisne velikosti približno 17 m x 10 m, da je vgrajeno novo stavbno pohištvo, izvedeni so notranji estrihi in ometi, električna napeljava in voda. V mansardi se nahajata dva prostora, do katerih iz pritličja vodijo betonske stopnice. V mansardi je streha delno tudi strop, ki je obdan z gipsnimi ploščami. V pritličju in mansardi so zidane predelne stene, nova je tudi konstrukcija strehe. Ugotovljeno je bilo tudi, da so se dela na objektu pričela izvajati leta 2004, za tako izvedena rekonstrukcijska dela pa investitor ni pridobil gradbenega dovoljenja. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je upravni organ utemeljeno izrekel inšpekcijskemu zavezancu ukrep po 152. členu ZGO-1. Navedeno odločitev je v pritožbenem postopku potrdilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor s svojo odločbo, št. 0612-396/2008/4 z dne 21. 5. 2009. V odločbi je odgovorilo na pritožbene navedbe, da so bila dela nujna, saj je šlo za nevarno konstrukcijo, ki je predstavljala nevarnost za stabilnost objekta in da so bila dela izvršena zaradi varnosti objekta, ljudi in premoženja. Pritožbeni organ je pojasnil, da ne gre za situacijo, določeno v tretjem odstavku 1. člena ZGO-1, ki določa, da določbe tega zakona ne veljajo za gradnjo objektov, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice, za objekte za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah in za gradnjo vojaških inženirskih objektov, zaklonišč in drugih zaščitnih objektov med izrednim ali vojnim stanjem. Nesporno je torej, da bi si moral tožnik pred izvedbo rekonstrukcijskih del pridobiti gradbeno dovoljenje. Kot pavšalne in neutemeljene je zavrnil tudi pritožbene ugovore, da vzpostavitev prejšnjega stanja zaradi varnosti objekta, ljudi in premoženja ni mogoča. V zvezi s pritožbeno navedbo, da je sprožen postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo objekta pa pojasnjuje, da vložena vloga za izdajo gradbenega dovoljenja na dejansko in pravno stanje zadeve ne vpliva, ker pravno ne učinkuje. Pravni učinek v inšpekcijskem postopku ima samo veljavno gradbeno dovoljenje.

Tožnik v tožbi, vloženi iz razlogov po 1., 2. in 3. točki 27. člena Zakona o upravnem sporu, ponavlja pritožbene ugovore v zvezi z nujnostjo notranjih vzdrževalnih in obnovitvenih del ter nemožnosti vzpostavitve v prejšnje stanje zaradi varnosti objekta, ljudi in premoženja. Prav tako navaja, da je že sprožil postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja, vendar pa se postopek ne more končati zaradi tega, ker soseda izsiljuje in pogojuje podajo soglasja z nerazumno velikim zneskom plačila, ki ga tožnik ni sposoben plačati. Opozarja tudi, da se je zoper prvostopno odločbo pritožil iz razloga, da bi mu uradna oseba, ki je vodila postopek podaljšala rok za vzpostavitev v prejšnje stanje. Predlaga tudi, da se mu ne prepovedujejo dela pod točko 4, vsaj ne tista, ki so potrebna za dokončanje objekta in pridobitev vseh soglasij. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakon utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 in 62/2010). Tožeča stranka v tožbi ponavlja pritožbene navedbe, na katere je drugostopni organ v svoji odločbi obširno odgovoril in njene ugovore pravilno zavrnil. V zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja in nelegalni kop (12. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (točka 12.1 prvega odstavka 2. člena ZGO-1).

Kot izhaja iz ugotovitev upravnega postopka, ki med strankama niso sporna, je tožnik objekt, stoječ na zemljišču s parc. št. 1399/2 k. o. ... nadzidal in izvedel novo strešno konstrukcijo, čeprav za takšno gradnjo ni imel gradbenega dovoljenja. Glede na zgoraj citirana določila prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je to nelegalna gradnja, saj je tožnik dela izvedel oziroma jih izvajal brez gradbenega dovoljenja. Ker je prvostopni organ pravilno ugotovil, da gre za nelegalno gradnjo, je tudi pravilno odredil ukrepe, ki jih gradbeni inšpektor odredi pri nelegalni gradnji in jih določa 152. člen ZGO-1. V ZGO-1 v 152. členu določa, da v primeru nelegalne gradnje inšpektor odredi, da se že zgrajen objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi v prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišča, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Po presoji sodišča je bilo navedeno določilo pravilno uporabljeno, saj tožnik ni izkazal, da je za sporni poseg, za gradnjo katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje tudi pridobil, kot je pravilno pojasnila že tožena stranka pa samo dejstvo, da je v teku postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja na izrek inšpekcijskega ukrepa ne vpliva. Zato je inšpekcijski ukrep po 152. členu ZGO-1 utemeljeno izrečen. Glede tožbenih navedb v zvezi z vloženim predlogom za podaljšanje roka za izvršitev izpodbijane odločbe pa je že tožena stranka tožniku pravilno pojasnila, da gre za poseben postopek, o katerem bo moral odločiti upravni organ prve stopnje v skladu z ZUP.

Glede na navedeno je sodišče, po ugotovitvi, da je torej izpodbijani upravni akt pravilen in na zakon utemeljen, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K 2. točki izreka: Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.