Jedro

Zakonodajalec je ocenil, da so predmet samostojne revizijske presoje le tisti sklepi, ki se po vsebini približajo sodni odločbi, s katero je pravnomočno in (do)končno odločeno o določeni materialnopravni obveznosti in/ali pravici stranke. Mednje se sklep o začasni odredbi in sklep o neizločitvi sodnika z vidika dostopa do revizijskega sodišča ne uvrščata.

Izrek

I. Ugovoru se ugodi in se izpodbijani plačilni nalog Vrhovnega sodišča za plačilo sodne takse II DoR 149/2021 z dne 9. 3. 2021 razveljavi.

II. Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 8. 12. 2020 zavrnilo toženkin predlog z dne 17. 11. 2020, da se sklepi Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 1570/2018 z dne 6. 11. 2019 v I. in II. točki izreka, z dne 12. 2. 2020 v II., III., IV., V. in VI. točki izreka, z dne 24. 2. 2020 v I. točki izreka, z dne 16. 3. 2020 v II. točki izreka, vse v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 859/2020 z dne 16. 6. 2020, in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 1570/2018 z dne 4. 8. 2020 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1440/2020 z dne 21. 9. 2020 v IV. točki izreka spremenijo tako, da se mladoletni otroci začasno zaupajo v varstvo in vzgojo njej, stiki med njimi in tožnikom pa začasno potekajo vsak drugi vikend od petka po končanem šolskem pouku do nedelje do 18. ure ter vsako drugo sredo, ki sledi vikend stiku. Zavrnjen je bil predlog, s katerim toženka predlaga, da se tožniku naloži plačevanje mesečne preživnine v višini 100,00 EUR za vsakega otroka ter za nadomestitev tožnikovega soglasja glede prešolanja otrok in določitve stalnega prebivališča ter naslova za vročanje na toženkinem naslovu. Za primer neupoštevanja začasne odredbe je toženka predlagala, da se pravdnima strankama izreče denarna kazen v znesku 1.000,00 EUR.

2. Predsednik oziroma podpredsednica istega sodišča sta izdala šest sklepov, s katerimi so bile zavrnjene toženkine zahteve za izločitev razpravljajoče sodnice.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženkino pritožbo in izpodbijane sklepe potrdilo, odločitev o pritožbenih stroških pa je pridržalo za končno odločbo.

4. Toženka je zoper odločitev pritožbenega sodišča vložila predlog za dopustitev revizije. Predlog je tudi pravočasno dopolnila.

5. Vrhovno sodišče je v zvezi z njim toženki 9. 3. 2021 izdalo nalog za plačilo sodne takse, zoper katerega je pravočasno ugovarjala.

**O ugovoru proti plačilnemu nalogu**

6. Toženka v ugovoru navaja, da je sodno takso plačala 8. 3. 2021 in istega dne (v dopolnitvi predloga za dopustitev revizije) sodišče obvestila o izvršenem plačilu, obenem pa predložila potrdilo o opravljenem plačilu dolgovane sodne takse v skladu z določili Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1).

7. Ugovor je utemeljen.

8. Toženka utemeljeno navaja, da je sodno takso že plačala, zato je Vrhovno sodišče ugovoru ugodilo in plačilni nalog za plačilo sodne takse razveljavilo (drugi odstavek 34.a člena ZST-1).

**O predlogu za dopustitev revizije**

9. V predlogu za dopustitev revizije toženka med drugim navaja, da je višje sodišče z izpodbijanim sklepom pravnomočno in končno odločilo o materialnopravni pravici do zakonitega sodnika in pravici do poštenega sojenja, kar po njenem mnenju pomeni, da je revizija dopustna že po sami naravi stvari po 384. členu ZPP. Glede na materialnopravno naravo pravic obstojijo razlogi za dopustitev revizije v konkretnem primeru, in tako ne gre za situacijo po četrtem odstavku 367. člena ZPP. Poudarja, da sodno odločanje v okviru revizije o navedenih pravicah ne sme biti podvrženo trenutku oziroma fazi pravdnega postopka, saj narava pravic zahteva, da sta ves čas spoštovani ne glede na fazo oziroma stanje postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj dopusti revizijo glede pravnih vprašanj: 1. Ali je odredba predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 18. 4. 2019 Su-46/2019 izdana upoštevaje določbe 158. člena Sodnega reda, 14. člena Zakona o sodiščih, 23. in 125. člena Ustave RS in 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah ter določb Razporeda sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani za leto 2019 z dne 5. 4. 2019? 2. Ali ima predsednik sodišča podeljeno pooblastilo oziroma pravno podlago, da brez spoštovanja načel, kriterijev in meril, ki so določena v določbah 158. člena Sodnega reda, 14. člena Zakona o sodiščih, 23. in 125. člena Ustave RS in 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah ter v določbah Razporeda sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani za leto 2019 z dne 5. 4. 2019, sam določi načela, kriterije in merila za predodelitev sodnih zadev? 3. Ali je sodišče pravilno rešilo vprašanje pravice tožene stranke do zakonitega sodnika in pravice do poštenega sojenja pri okrožni sodnici svetnici Veri Gams Premerl, iz razloga, ker je bila sodeči sodnici zadeva IV P 1570/2018 Okrožnega sodišča v Ljubljani na podlagi načel, kriterijev in meril, ki so določena v odredbi predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 18. 4. 2019 Su-46/2019, predodeljena dne 23. 4. 2019 v razmerju do spoštovanja pravne podlage, določene v 158. členu Sodnega reda, v 14. členu Zakona o sodiščih, v 23. in 125. členu Ustave RS in v 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah ter na podlagi določb Razporeda sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani za leto 2019 z dne 5. 4. 2019? 4. Ali je sodišče pravilno rešilo očitke o kršitvi pravice do zakonitega sodnika in pravice do poštenega sojenja okrožne sodnice Vere Gams Premerl zaradi povezave s tožečo stranko in pričo v razmerju do sodničinega brata, saj je le-ta prijatelj tožeče stranke in znanec priče? 5. Ali je sodišče pravilno rešilo očitke o kršitvi pravice do zakonitega sodnika in pravice do poštenega sojenja okrožne sodnice Vere Gams Premerl v razmerju do ravnanj sodeče sodnice, ki presegajo razumevanje procesno materialnega vodenja, zlasti določenega v 285. členu ZPP? 6. Ali je sodišče pravilno rešilo očitke o kršitvi pravice do zakonitega sodnika in pravice do poštenega sojenja okrožne sodnice Vere Gams Premerl v razmerju do ravnanj sodeče sodnice, ki presegajo razumevanje sodničinega položaja, poštenosti, nepristranskosti, predanosti, osebnostne primernosti in resničnosti navedenega z upoštevanjem določb 2. in 2.a člena Zakona o sodniški službi, in sicer glede podaje neresničnih pisnih izjav predsedniku sodišča v delu zahtev za izločitev? 7. Ali je sodišče pravilno rešilo očitke o kršitvi pravice do zakonitega sodnika in pravice do poštenega sojenja predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani višjega sodnika Marjana Pogačnika, ki je dne 30. 7. 2020 podal kazensko ovadbo zoper toženo stranko zaradi ravnanj, ki so povezana z zadevo IV P 1570/2018 Okrožnega sodišča v Ljubljani, pri čemer se predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani ni izločal in je izdal sklepe z dne 22. 10. 2020, 9. 10. 2020, 30. 9. 2020, s katerimi je zavrnil zahteve za izločitev sodeče sodnice v zadevi IV P 1570/2018 Okrožnega sodišča v Ljubljani?

10. Predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.

11. Postopek za izdajo začasne odredbe je postopek zavarovanja, urejen v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pred novelo ZIZ-L, ki velja od 25. 3. 2018, v postopkih izvršbe in zavarovanja revizija ni bila dovoljena. Z navedeno novelo se je 10. člen ZIZ spremenil tako, da je po novem revizija dovoljena le proti tistim sklepom, s katerimi je bilo pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne. Revizijo je torej zakonodajalec omejil le na točno določene sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja. To pomeni, da zoper ostale sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, revizija še vedno ni dovoljena.1

12. Poleg smiselne uporabe določb o izvršbi (239. člen ZIZ) se v postopkih zavarovanja smiselno uporabljajo tudi določbe ZPP (15. člen ZIZ). Ker ZIZ revizije v postopkih zavarovanja izrecno ne izključuje (več) niti je izrecno ne omogoča, je Vrhovno sodišče preverilo, ali bi ta lahko bila dovoljena po pravilih ZPP. Ob (zožujoči) razlagi prvega odstavka 384. člena ZPP je odgovor negativen. V njem je namreč določeno, da stranke lahko vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. To so sklepi, ki imajo dejansko naravo sodbe. Sklep o začasni odredbi ni takšen, saj postopek odločanja o izdaji začasne odredbe ne pomeni odločanja o glavni stvari. Gre za postopek, ki teče vzporedno z „glavnim“ in v katerem (do)končna odločitev sploh ne more biti sprejeta. Namen in cilj tovrstnih postopkov je stranki hitro in učinkovito zagotoviti nujno potrebno, a le začasno varstvo ‒ tako, ki naj traja (najdlje) do končne odločitve o glavni stvari.2

13. Višje sodišče je sklepe o neizločitvi sodnice obravnavalo vsebinsko in (posredno) štelo, da gre pri sklepu o začasni odredbi za končno odločbo v smislu tretjega odstavka 363. člena ZPP ‒ odločbo, zoper katero je možno vložiti samostojno pritožbo, tej pa pridružiti (nesamostojno) pritožbo, v konkretnem primeru zoper sklepe o neizločitvi sodnice.3 Toda to ne pomeni, da gre obenem za sklep v pomenu prvega odstavka 384. člena ZPP, s katerim je bil postopek pravnomočno končan in proti kateremu je možno dopustiti revizijo. Ta pojem (in s tem dostop do Vrhovnega sodišča) je torej ožji, pridržan le sklepom, s katerim pritožbeno sodišče dokončno odloči o glavni stvari oziroma o samostojni materialnopravni pravici in/ali obveznosti stranke.4 (Dopuščena) revizija je namreč izredno pravno sredstvo zoper že pravnomočno sodno odločbo, zato je treba s tega vidika ustrezno zoženo razlagati tudi ustavno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.5

14. Po naravi stvari tudi pri sklepih o neizločitvi razpravljajoče sodnice ne gre za odločitve o samostojni materialnopravni pravici, za kar se zavzema toženka v predlogu. Odločanje o zahtevi za izločitev sodnika je del glavnega (v tej zadevi pravdnega) postopka in ne samostojen postopek znotraj njega. Na njuno prepletanje kaže predvsem dejstvo, da zoper tak sklep ni samostojne pritožbe (peti odstavek 73. člena ZPP), temveč je predmet preizkusa obenem z odločitvijo v glavnem postopku, zoper katero je možno vložiti (samostojno) pritožbo.

15. Zakonodajalec je torej ocenil, da so predmet samostojne revizijske presoje le tisti sklepi, ki se po vsebini približajo sodni odločbi, s katero je pravnomočno in (do)končno odločeno o določeni materialnopravni obveznosti in/ali pravici stranke. Mednje se sklep o začasni odredbi in sklep o neizločitvi sodnika z vidika dostopa do revizijskega sodišča ne uvrščata.

16. Ker predlog za dopustitev revizije ni dovoljen, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 367. člena ZPP).

17. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj npr. sklep VS RS II DoR 400/2018 z dne 10. 1. 2019. 2 O razlogih za nedovoljenost revizije v postopkih zavarovanja podrobneje sklep VS RS II DoR 400/2018 z dne 10. 1. 2019. 3 Primerjaj Zobec, J., v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2009, str. 506‒507: končna odločba ni nujno sodba, lahko gre tudi za sklep o zavrženju tožbe ali za sklep na podlagi fikcije umika tožbe; s končno odločbo je treba razumeti celo odločbo, s katero se končno odloči o določenem incidenčnem zahtevku, če je zoper to odločbo predvidena samostojna pritožba. 4 Npr. sklep o taksni obveznosti. O razlogih podrobneje sklep VS RS III Ips 15/2019 z dne 5. 9. 2019 in pritrdilno ločeno mnenje vrhovnega sodnika Tomaža Pavčnika z dne 11. 9. 2019. 5 Primerjaj sklep VS RS II DoR 269/2019 z dne 17. 6. 2019.