Jedro

Zatrjevanje, da je bila nepremičnina kupljena s sredstvi skupnega premoženja, pomeni zatrjevanje originarnega načina pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ki v zemljiški knjigi omogoča zaznambo spora.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje ter dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa.

Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da se na podlagi tožbe tožeče stranke K. B. zoper toženo stranko P.B., pri nepremičnini parc. št. ..., ki je vpisana pri vložku št. ... k.o. D., last P. B., dovoli zaznamba spora zaradi ugotovitve obstoja in deleža na skupnem premoženju v korist K. B.. Zoper za sklep je vložila pravočasno pritožbo nasprotna stranka in sodišču očita, da zaznambe spora ne bi smelo dovoliti. Med strankami teče pravdni postopek zaradi plačila 12,000.000,00 SIT, z vlogo z dne 1.9.2006 pa je K. B. pri Okrožnem sodišču na Ptuju vložila subsidiarni zahtevek, zahtevek o katerem bo sodišče lahko razpravljalo šele tedaj, ko bo odločilo o denarnem zahtevku tožnice. Zato niso nastali pogoji, da bi sodišče že obravnavalo zahtevek, opredeljen v vlogi. Sicer pa tudi iz samih navedb v vlogi tožeče stranke izhaja, da predlagateljica zaznambe spora sama potrjuje, da je nepremičnino kupil udeleženec sam, pri tem pa zatrjuje, da je razpolagal z denarnimi sredstvi predlagateljice. Na tak način skupno premoženje ne more nastati. Zato tudi ne obstaja materialna pravna podlaga za zaznambo spora in sodišče zaznambe spora ne bi smelo dovoliti. Sodišče je v njegovo škodo zmotno uporabilo določbe Zakona o zemljiški knjigi zato predlaga, da se pritožbi ugodi - zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitve nepravdnega postopka, in da se sklep spremeni tako, da se predlog K. B. zavrne. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Pritožba ni utemeljena. Zaznambo spora ureja Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) v čl. 79, kjer določa pogoje za zaznambo spora. Sodišče lahko dovoli zaznambo spora o pridobitvi pravice na podlagi tožbe, da se ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oz. gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oz. po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oz. zunajzakonske skupnosti oz. na drug izviren način (čl. 79. I. odst., tč. 1, prva alinea). Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je zaznamba spora dovoljena. Pritožbene navedbe, da sodišče zaznambe glede na to, da je stvarnopravni zahtevek postavljen le podredno, ne bi smelo dovoliti, niso utemeljene. Po določbi III. odst. 182. čl. ZPP lahko dva ali več tožbenih zahtevkov, ki so v medsebojni zvezi, uveljavlja tožeča stranka z eno tožbo tudi tako, da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen. Gre za eventualno komulacijo oz. uveljavljanje podrejenega zahtevka. Res je podrejeni zahtevek postavljen za primer, če bo primarni zahtevek zavrnjen, vendar pa uveljavljanje eventualnega zahtevka povzroči vse materialnopravne učinke vložitve tožbe. Zato je sodišče ravnalo pravilno, ko je štelo, da je bil ta zahtevek vložene in presojalo pogoje za izdajo sklepa o zaznambi spora. Pritožba pa tudi ni utemeljena v delu, ko očita, da tožeča stranka ne zahteva originalnega načina pridobitve lastninske pravice iz naslova skupnega premoženja. Iz tožbe, ki je priložena in ki jo je sodišče vpogledalo izhaja, da tožeča stranka zatrjuje, da je bila nepremičnina kupljena s sredstvi skupnega premoženja, torej da je sama na originalen način pridobila lastninsko pravico. Takšne trditve pa zadoščajo za zaključke sodišča o tem, da so izpolnjeni pogoji za zaznambo spora. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo materialno pravo, določbo 79. čl. ZZK-1 in določbo čl. 51/2 ZZZDR, ki urejajo pridobitev skupnega premoženja zakoncev, absolutno bistvenih kršitev določb postopka pritožbeno sodišče ni našlo, zato je bilo potrebno na podlagi določbe 161 čl. ZZK-1 pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje ter dovoliti izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi stroške pritožbenega postopka.