Jedro

Dveletni rok iz osmega odstavka 86. člena KZ-1 ni prekluzivni, temveč instrukcijski rok, določen z namenom, da obsojenec vendarle strnjeno opravlja določeno delo v splošno korist.

Izrek

Pritožbi obsojenca se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kranju je z izpodbijanim sklepom na podlagi določila petega odstavka 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločilo, da se izvrševanje kazni šestih mesecev zapora, ki je bila A. A. izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. I K 1631/2010 z dne 21. 5. 2014 in s sklepom opr. št. II Kr 1631/2010 z dne 4. 7. 2014 nadomeščena z delom v splošno korist, v obsegu neopravljenega dela v splošno korist v trajanju 25 ur izvrši z dvanajstimi dnevi zapora.

2. Zoper sklep se je smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožil obsojenec ter predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi in se mu omogoči, da neopravljeno delo v splošno korist v trajanju 25 ur opravi po prestani sedemmesečni zaporni kazni, ki jo trenutno prestaja na odprtem oddelku Zaporov B. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Poglavitni razlog, da je sodišče v obravnavani zadevi odločilo, da se izvrševanje kazni šestih mesecev zapora v obsegu neopravljenega dela v splošno korist v trajanju 25 ur izvrši z dvanajstimi dnevi zapora, je dejstvo, da obsojenec dela v splošno korist ni opravil v dveh letih od pravnomočnosti sodbe, razlogi za to pa so na njegovi strani. Vedel je, da mora zaradi opravljanja dela v splošno korist sodelovati s pristojnim centrom za socialno delo, pa tega ni obvestil o naslovu, na katerem je dosegljiv oziroma pošte ni dvigoval. Na center za socialno delo se je v zvezi z izbiro izvajalske organizacije tako zglasil šele v januarju 2016. 5. Določilo osmega odstavka 86. člena KZ-1, na katerega se izpodbijani sklep sklicuje, dejansko določa, da se kazen zapora do dveh let, razen za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, lahko izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora opravi v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe delo v splošno korist. Vendar ta rok ni prekluzivni rok kot ga razume sodišče prve stopnje, temveč instrukcijski rok, določen z namenom, da obsojenec vendarle strnjeno opravlja določeno delo v splošno korist. V prid takšni razlagi je določilo enajstega odstavka 86. člena KZ-1, ki navaja razloge, zaradi katerih sodišče s sklepom odloči, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela. Med temi razlogi pa ni dejstva, da obsojenec dela v splošno korist ne opravi v dveh letih od izvršljivosti sodbe. Res je, da center za socialno delo obsojencu v treh poskusih ni uspel vročiti vabila na razgovor v zvezi z opravljanjem dela v splošno korist. Bistveno pa je, da je obsojenec, ko se je v mesecu januarju 2016 zglasil na centru za socialno delo, v nadaljevanju ves čas sodeloval, z delom v izvajalski organizaciji pa je pričel po dogovoru. Svoje delo je do 11. 4. 2016, ko je nastopil sedemmesečno zaporno kazen po drugi sodbi opravljal korektno in izpolnjeval vse naloge določene s tripartitnim dogovorom, kar izhaja iz dopisa izvajalske organizacije ..., ki so z obsojenčevim delom zadovoljni. Obsojencu torej ni mogoče očitati ravnanj oziroma kršitev v smislu navedenega določila enajstega odstavka 86. člena KZ-1, kar bi imelo za posledico odločitev, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela. Upoštevajoč navedeno ter dejstvo, da je obsojenec od 228 ur, ki bi jih moral opraviti, opravil 203 ure, torej je določeno delo v splošno korist v pretežnem delu opravil, do prekinitve dela pa je prišlo zaradi nastopa kazni zapora po drugi sodbi, kar pa ni šteti za krivdni razlog na strani obsojenca, se odločitev prvostopenjskega sodišča izkaže kot neupravičena in neutemeljena.

6. Po vsem navedenem je sodišče druge stopnje obsojenčevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. Pritožbeno sodišče pa pripominja, da bo moral obsojenec po prestani kazni, ki jo predvidoma prestane 4. 11. 2016, opraviti še 25 ur neopravljenega dela v splošno korist. V kolikor tega ne bo storil in to iz krivdnih razlogov na njegovi strani v smislu določila enajstega ostavka 86. člena KZ-1, bo sodišče upravičeno odločilo, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela.