Jedro

Iz določb 248. člena ZFPPIPP ne izhaja, da bi bilo v primeru odpovedi najemne pogodbe potrebno izdati še soglasje, tako kot to velja v primeru odstopa dolžnika od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.

Od najemne pogodbe upravitelj odstopi z uresničitvijo tako imenovanega (enostranskega) oblikovalnega upravičenja - uresničitvijo odpovedne pravice, ne da bi bilo za to potrebno sprožiti kakršen koli dodatni sodni postopek.

Oblikovalno upravičenje pomeni pravico subjekta, da z enostranskim oblikovalnim ravnanjem samostojno oblikuje razmerje, ki obstaja med njim in drugim pravnim subjektom (v tej zadevi pritožnikom).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlog upravitelja zavrže. Upnik sam krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu upravitelja z dne 23. 9. 2013 in dalo soglasje k uresničitvi odstopne pravice v zvezi z vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, ki jo predstavlja najemna pogodba, sklenjena v obliki notarskega zapisa med najemodajalcem T. d. d., in stečajnim dolžnikom kot najemnikom.

2. Pritožnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zmotne uporabe materialnega prava. Navaja zlasti, da bi moralo sodišče v predmetni zadevi uporabiti 248. in ne 267. člen ZFPPIPP.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje se je pri izdaji izpodbijanega sklepa oprlo na določbo 267. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP in najemno pogodbo, sicer sklenjeno za dobo treh let, štelo za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo. Pri odločitvi se je dodatno oprlo na sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 310/2013 z dne 28. 8. 2013 in sklepno dalo soglasje k predlogu upravitelja. Pritožnik je v pritožbi navedel, da ni nobenega dvoma, da se izpodbijani sklep nanaša na najemno pogodbo, zato bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbo 248. člena ZFPPIPP in predlog stečajnega upravitelja zavrniti, saj takšno soglasje sploh ni dopustno. Nadalje v pritožbi navaja, da mora upravitelj najemno pogodbo odpovedati skladno z 248. členom ZFPPIPP, kar je upravitelj z dopisom z dne 23. 8. 2013 sicer skušal storiti, vendar pa je upnik v odgovoru 28. 8. 2013 pojasnil, da mora upravitelj odpoved pogodbe tudi v tem primeru podati na pravilen način, v vsakem primeru pa spoštovati najmanj enomesečni odpovedni rok. Oba dopisa prilaga.

5. Višje sodišče pritrjuje pritožbenim razlogom, da je potrebno v konkretni zadevi uporabiti določbo 248. člena ZFPPIPP in ne 267. člena ZFPPIPP. Kolikor se je sodišče prve stopnje v podkrepitev svoje odločitve sklicevalo na odločbo Višjega sodišča Cst 310/2013 z dne 28. 8. 2013, je pritrditi pritožbenim navedbam, da je bila odločitev sprejeta v postopku prisilne poravnave (166. člen ZFPPIPP) in ne v stečajnem postopku. Ker pa gre v predmetni zadevi za stečajni postopek, mora sodišče uporabiti tisto določbo, ki je glede na konkretno pogodbeno razmerje specialnejša. To pa je, ob nesporni ugotovitvi, da je bilo med pritožnikom in dolžnikom sklenjeno najemno razmerje, določba 248. člena ZFPPIPP. Ta določa, da z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni dolžnik pravico odpovedati najemne in zakupne pogodbe (odpovedna pravica), ki jih je sklenil pred začetkom stečajnega postopka, z enomesečnim odpovednim rokom, ne glede na splošna pravila, določena z zakonom ali pogodbo, o pravici odpovedati najemno ali zakupno pogodbo, ki bi se uporabljala, če nad stečajnim dolžnikom kot najemnikom ali najemodajalcem ne bi bil začet stečajni postopek. Nadalje je v drugem odstavku določeno, da če stečajni dolžnik uresniči odpovedno pravico, začne odpovedni rok teči zadnji dan meseca, v katerem je druga pogodbena stranka prejela izjavo stečajnega dolžnika o odpovedi, in poteče zadnji dan naslednjega meseca. Iz citiranih določb 248. člena ZFPPIPP, niti iz nadaljnjih določb tretjega in četrtega odstavka 248. člena ZFPPIPP, ne izhaja, da bi bilo v primeru odpovedi najemne pogodbe potrebno izdati še soglasje, tako kot to velja v primeru odstopa dolžnika od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (prim. drugi odstavek 267. člena ZFPPIPP). Upoštevajoč ureditev odpovedi najemne ali zakupne pogodbe v stečajnem postopku, je višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo, predlog upravitelja za odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe pa zavrglo.

6. Ne drži pa pritožbena navedba, v kateri se pritožnik sklicuje na odgovor upravitelju z dne 28. 8. 2013, da bi moral upravitelj odpovedati najemno pogodbo „na pravilen način“, kot to navaja pritožnik, sklicujoč se na navedbe v priloženih dopisih. Višje sodišče ugotavlja, da je upravitelj z dopisom z dne 23. 8. 2013, ki ga je upnik prejel 27. 8. 2013, povsem pravilno odpovedal najemno pogodbo. Navedel je namreč, da skladno z 248. členom ZFPPIPP odpoveduje najemno pogodbo sklenjeno 30. 8. 2011 in predlaga, da se pogodba prekine z dnem 31. 8. 2013. Od najemne pogodbe upravitelj po citiranih določbah ZFPPIPP odstopi z uresničitvijo tako imenovanega (enostranskega) oblikovalnega upravičenja - uresničitvijo odpovedne pravice, ne da bi bilo za to potrebno sprožiti kakršen koli dodatni sodni postopek (!). To namreč jasno izhaja iz določbe prvega odstavka 248. člena ZFPPIPP, ki izključuje vsa splošna pravila, določena z zakonom ali pogodbo, o pravici odpovedati najemno ali zakupno pogodbo, ki bi se uporabljala, če nad dolžnikom ne bi bil začet stečajni postopek. Iz določbe drugega odstavka 248. člena ZFPPIPP nadalje jasno izhaja, da oblikovalno upravičenje uresniči stečajni dolžnik z odpovedjo pogodbe, odpovedni rok pa začne teči zadnji dan meseca, v katerem je bila pogodbena stranka prejela izjavo stečajnega dolžnika o odpovedi, in poteče zadnji dan naslednjega meseca. Višje sodišče tudi dodaja, da je zakonski tekst določbe 248. člena ZFPPIPP drugačen od določbe prvega odstavka 122. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL, ki je izrecno urejal le krajši odpovedni rok, medtem ko ZFPPIPP izključuje tudi vsa splošna pravila, določena z zakonom ali pogodbo. Oblikovalno upravičenje pomeni pravico subjekta, da z enostranskim oblikovalnim ravnanjem samostojno oblikuje razmerje, ki obstaja med njim in drugim pravnim subjektom (v tej zadevi pritožnikom).

7. Do nadaljnjih pritožbenih navedb v smislu nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava glede koristi upnikov v zvezi z odstopom od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe se višjemu sodišču ni bilo potrebno posebej opredeljevati.

8. Odločitev o pritožbi temelji na 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 129. člena ZFPPIPP.