Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu. Upravni spor o obnovi postopka gradbenega dovoljenja ni spor, v katerem bi bila pravica oziroma obveznost izražena v denarni vrednosti.
Vprašanje, o katerem je že izoblikovana sodna praksa Vrhovnega sodišča (že rešeno vprašanje), izpodbijana odločitev pa od te sodne prakse ne odstopa, ni pomembno pravno vprašanje.
Vprašanje, ki se nanaša na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, oziroma vprašanje, na katero je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega oziroma podzakonskega besedila, ni pomembno pravno vprašanje.
Z navedbami, ki ostajajo na pavšalni ravni in so v celoti neizkazane, ni izpolnjen pravni standard zelo hudih posledic.
I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
1. Zoper pravnomočno sodbo je tožeča stranka (revident) po odvetniku vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z vsemi tremi točkami drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. Priglaša stroške.
K I. točki izreka:
2. Revizija ni dovoljena.
3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Škofja Loka z dne 18. 9. 2009, s katero je navedeni organ: ugodil zahtevku investitorjev za gradnjo 2. in 4. podetape 1. faze Poljanske obvoznice ... v tam navedenem obsegu in pogojih (1. točka izreka); in zavrnil izdajo gradbenega dovoljenja v delu 4. podetape, ki se nanaša na gradnjo navedene obvoznice v območju od profila P 35 do P 36 in obsega tam navedene parcele. Prvostopenjski upravni organ je odločbo izdal v ponovljenem postopku po tem, ko je prvostopenjsko sodišče s sodbo I U 330/2009-26 z dne 7. 7. 2009 odpravilo njegovo prejšnjo odločbo in mu zadevo vrnilo v ponoven postopek z obrazložitvijo, da nameravana gradnja med profiloma P 35 in P 36 v zračnem prostoru posega tudi nad revidentovo zemljišče, zaradi česar bi moral investitor izkazati pravico razpolaganja s tem zemljiščem. Tožena stranka je pritožbi zoper navedeno odločbo organa prve stopnje, izdano v ponovljenem postopku z odločbo z dne 30. 11. 2009, delno ugodila; 1. točko izreka prvostopenjske odločbe je odpravila v delu, s katerim je dovoljena gradnja obvoznice od profila P 36 do P 40, in v tem delu vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek, v ostalem delu pa je pritožbo zavrnila.
4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. V obravnavani zadevi ne gre za zadevo, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Prvostopenjski upravni organ je namreč v izreku izpodbijane odločbe odločil o dovoljenosti za gradnjo dela Poljanske obvoznice. Zato navedba punctuma v uvodu revizije ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 6. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.
7. Revident izpostavlja več pomembnih pravnih vprašanj, s katerimi pa po presoji Vrhovnega sodišča ne izkazuje izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Kot bo natančneje pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve, je vprašanje vezanosti upravnega organa v ponovljenem postopku na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega in procesnega prava, vprašanje, o katerem je že izoblikovana sodna praksa Vrhovnega sodišča (že rešeno vprašanje), takšno vprašanje pa po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ne šteje za pomembno pravno vprašanje (sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 6/2008, X Ips 47/2009, X Ips 303/2008). Vprašanji obsega ugovorov stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in kroga oseb (termina prizadetih lastnikov zemljišč), ki morajo podati soglasja k strokovnemu gradivu iz drugega odstavka 36. člena Odloka o lokacijskem načrtu za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofja Loka – v nadaljevanju Odlok, pa se nanašata zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožata posebnih dilem, oziroma gre za pravni vprašanji, na kateri je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega oziroma podzakonskega besedila. Pri vprašanju, ali je dovoljeno izdati več delnih gradbenih dovoljenj (skladno z drugim odstavkom 67. člena ZGO-1) kot je z Odlokom določenih faz izvajanja (35. člen Odloka), pa gre za primerjavo določb, ki ne urejata istega pravnega vprašanja in njuna primerjava ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava.
9. O vprašanju vezanosti upravnega organa v ponovljenem postopku na pravno mnenje sodišča se je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ustalilo stališče (npr. X Ips 706/2008 in X Ips 519/2007) določeno, da je upravni organ pri novem odločanju vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), vendar ta vezanost ni absolutna, saj ima upravni organ, ki je pristojen za odločanje, možnost odločiti tudi v nasprotju s pravnim mnenjem in stališči sodišča, če ima za to utemeljene razloge, kar mora tudi posebej obrazložiti. Da je temu tako, potrjuje tudi določba 2. točke prvega odstavka 65. člena ZUS-1, ki daje sodišču, ki odloča v upravnem sporu, možnost odločanja o stvari (spor polne jurisdikcije) tudi v primeru, če upravni organ v novem postopku odloči nasprotno že izraženemu mnenju in stališčem sodišča. 10. Odgovor na vprašanje o obsegu ugovorov stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja jasno izhaja iz 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP in je nanj mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago relevantnega zakonskega besedila, celotno sodelovanje v postopku je namreč vezano na pravni interes stranskega udeleženca.
11. Odgovor na vprašanje kroga oseb (termina prizadetih lastnikov zemljišč), ki morajo podati soglasja k strokovnemu gradivu iz drugega odstavka 36. člena Odloka, prav tako ne terja posebne razlage Vrhovnega sodišča, saj je nanj mogoče odgovoriti že z branjem določbe 36. člena Odloka kot celote. Branje navedenega člena kot celote, ki v prvem odstavku določa osnovno pravilo (tolerance so dopustne znotraj območja lokacijskega načrta), v drugem pa izjemo od tega pravila (tolerance posegajo na zemljišča zunaj območja lokacijskega načrta), vodi k jasnemu odgovoru, da se termin prizadetih lastnikov zemljišč, nanaša na tiste lastnike zemljišč, ki se nahajajo izven območja lokacijskega načrta in iz tega razloga niso bili ustrezno vključeni v postopek njegovega sprejema.
12. Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni standard, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi bila njihova presoja možna, pa mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. sklep X Ips 206/2010), navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
13. Revident z navedbami, da gradnja in obratovanje 1. faze obvoznice vplivata na kvaliteto in način uporabe njegovih kmetijskih zemljišč ter bivanjskih in gospodarskih objektov, da obvoznica njegova kmetijska zemljišča preseka, zaradi česar bo možnost obdelave in dostop do njih bistveno otežen, in da bo gradnja bistveno vplivala na slabšo poplavno varnost njegovih nepremičnin ter da bodo njegove nepremičnine obremenjene z imisijami, kar jih razvrednoti ter bistveno poslabša pogoje za njihovo kmetijsko obdelavo in za bivanje ljudi ter živali, ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vsa njegova zatrjevanja namreč ostajajo na pavšalni ravni in v celoti neizkazana, zaradi česar jih Vrhovno sodišče ne more preizkusiti.
14. Glede na to, da revident ni izkazal nobenega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:
15. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.