- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 668/99
ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CP.668.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravni interes za vpis v zemljiško knjigoAli ima predlagatelj pravni interes za vpis v zemljiško knjigo?
- Utemeljenost pritožbeAli je pritožba A. V. utemeljena glede na okoliščine, ki jih navaja?
- Pravica uporabe in lastninska pravicaKako se spremeni pravica uporabe na družbeni lastnini v lastninsko pravico?
- Zakonitost sklepa zemljiškoknjižnega referentaAli je sklep zemljiškoknjižnega referenta zakonit in pravilen?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Predlagatelj je fizična in pravna oseba, ki ima pravni interes, da se opravi vpis v zemljiško knjigo.
Izrek
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Zemljiškoknjižnemu sodišču se nalaga, da pri vl. št. 1016 k.o. S. izbriše zaznambo vložene pritožbe.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v zvezi z ugovorom A. V. odločilo, da ostane v veljavi sklep zemljiškoknjižnega referenta Okrajnega sodišča v S. z dne 29.5.1998, opr. št. Dn 795/98. Proti temu sklepu se pritožuje A. V. ter v pritožbi vztraja pri svojih navedbah v ugovoru ter ponovno postavlja vprašanje, zakaj J. L. brez vsakega dogovora s Š. J. sam ureja dokumente. V nadaljevanju pritožbe pritožnica navaja okoliščine, ki izvirajo iz zapuščinskega postopka oz. na okoliščine, ki se nanašajo na medsebojne razmere posameznih zemljiškoknjižnih upravičencev.
Pritožba ni utemeljena.
Vse okoliščine navedene zemljiškoknjižne zadeve je pritožnici izčrpno pojasnilo že sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa, s katerim je zavrnilo njen neutemeljen ugovor proti sklepu zemljiškoknjižnega referenta o vknjižbi izbrisa družbene lastnine in o vknjižbi lastninske pravice na navedenem zemljišču. Navedene vknjižbe je prvo sodišče izvedlo na podlagi 2. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Ur.l. RS, št. 44/97 - ZLNDL). To zakonito določilo je omogočilo vknjižbo lastninske pravice vsem tistim osebam, ki so doslej imele pravico uporabe na družbeni lastnini. To stanje je vzpostavil sklep zemljiškoknjižnega referenta in ki temelji na vseh predhodnih vknjižbah, nanašajočih se na dosedanje nosilce pravice uporabe nepremičnin v vl. št. 1016 k.o. S. V sedanjem postopku se pritožnica ne more spuščati v veljavnost listin, na podlagi katerih so posamezni lastniki pridobili pravico uporabe na nepremičninah pri navedenem vložku. S sklepom zemljiškoknjižnega referenta se je le dosedanja pravica uporabe spremenila v lastninsko pravico, zemljiškoknjižni predlog za tako spremembo pa bi lahko podal katerikoli izmed solastnikov (70. čl. Zakona o zemljiški knjigi).
Ker je torej prvostopna odločitev pravilna in zakonita, je zato bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje. V skladu z 2. tč. 95. čl. Zakona o zemljiški knjigi je bilo treba tudi odločiti, da se v zemljiški knjigi izbriše zaznamba vložene pritožbe.