Jedro

Na podlagi take ugotovitve je prvostopno sodišče izhajajoč iz pravila osebne vročitve (prvi in tretji odstavek 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 140. člena ZPP) pravilno presodilo, da je bila tožba osebno vročena drugo tožencu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožeča stranka pridobila lastninsko pravico na solastnem deležu drugo tožene stranke do 1/4 od celote na nepremičnini parc. št. 2070 k.o. X. 2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija drugo toženec zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V pritožbi izpostavlja, da tožba drugo tožencu ni bila vročena in tako niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po določbi 318. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Prvostopno sodišče je z izdajo zamudne sodbe brez vročitve tožbe tožencu zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. V odgovoru na pritožbo tožeča stranka nasprotuje pritožbenim izvajanjem in predlaga potrditev prvostopne sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopno sodišče je pravilno, na podlagi izvedenca za forenzično preiskovanje pisav B. S. P. (nadalje izvedenec) ugotovilo, je bila tožba vročena ženi drugo toženca J.K., ki živi skupaj z drugo tožencem. Temu pritožba ne oporeka, navaja le, da J.K.tožbe drugo tožencu ni izročila. Na podlagi take ugotovitve je prvostopno sodišče izhajajoč iz pravila osebne vročitve (prvi in tretji odstavek 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 140. člena ZPP) pravilno presodilo, da je bila tožba osebno vročena drugo tožencu.1 Take presoje tudi ne more spremeniti pritožbeno sklicevanje na slabovidnost žene drugo toženca, ker je ta zaslišana kot priča izpovedala, da lahko bere z očali, pri čemer se je za potrebe izdelave izvedenskega mnenja na sodišču tekoče podpisovala. Sicer pa morebitna slabovidnost enega od partnerjev ne onemogoča, temveč prej narekuje izročanje vseh prejetih pisanj drugemu partnerju zaradi seznanitve s pošto. Da pa se drugo toženec zaradi vročitve tožbe njegovi ženi ne bi mogel pravočasno seznaniti s tožbo, pritožba ne zatrjuje.

6. Pritožbeno sodišče se tako pridružuje presoji prvostopnega sodišča, da je bila drugo tožencu opravljena pravilna osebna vročitev tožbe in je tako izpolnjena temeljna predpostavka za izdajo zamudne sodbe po določbi 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Podane pa so tudi druge nadaljnje predpostavke za izdajo zamudne sodbe po 2., 3. in 4. točki prvega odstavka 318. člena ZPP, kar vse je prvostopno sodišče tudi ustrezno in pravilno obrazložilo v izpodbijani sodbi in zato je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

7. Drugo tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka z odgovorom v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

1 Zakon tudi za sodna pisanja, za katere izrecno predpisuje, da jih je treba vročiti naslovniku osebno, dopušča v primeru, če naslovnik vročevalcu ni dosegljiv in osebna (neposredna) vročitev pisanja zato ne uspe, drugačne možnosti vročitve, in sicer najprej nadomestno vročitev, nato pa vzpostavlja fikcijo vročitve (sklep VS RS Cp 30/2020).