Jedro

Sodišče prve stopnje je v zvezi z dohodki toženca oziroma njegove družine ugotovilo, da je kot samostojni podjetnik v letu 2020 posloval z dobičkom v višini 6.563,85 EUR, njegova žena pa je imela v zadnjih treh mesecih dohodek v višini 1.963,31 EUR (in še toženec ji je nakazal 638,53 EUR). Do dohodka iz naslova najema in štipendije se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Pritožba mu utemeljeno očita, da dohodek, ki ga je upoštevalo (dobiček, ki ga je treba deliti z 12 za 12 mesecev - 546,99 EUR; ženin dohodek 654,44 EUR oziroma 867,28 EUR), nikakor ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka na člana družine. Tako je odločitev, da se toženčeva vloga za oprostitev plačila sodne takse zavrne, zmotna in najmanj preuranjena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog toženca za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo in dovolilo obročno plačilo sodne takse za pritožbo v štirih enakih mesečnih obrokih v višini 204,50 EUR.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje toženec. Navaja, da je sodišče prve stopnje njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse neutemeljeno zavrnilo. Zmotno je štelo, da ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu in da premoženjsko stanje toženca, kot ga je ugotovilo po uradni dolžnosti, ne ustreza pogojem za oprostitev plačila sodne takse. Toženec je samostojni podjetnik, pri čemer je splošno znano dejstvo, da je za ugotavljanje mesečnega prihodka letni dobiček (pri tožencu 6.563,85 EUR) potrebno deliti z 12 za 12 mesecev. Na ta način se izračuna mesečni prihodek, ki pri tožencu znaša približno 654,00 EUR. Ta znesek je nižji od zneska minimalne plače v Republiki Sloveniji. Toženec izpolnjuje vse pogoje za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni, tako da njegovi vlogi za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo ugodi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov. V skladu s prvim odstavkom 366. člena v zvezi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pogoje za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks ureja Zakon o sodnih taksah (ZST-1) v določbah 11., 12., 12.a in 12.b člena. Pri odločitvi se upoštevajo tudi relevantne določbe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS; Ur. l. RS, št. 62/2010 in nadalj.), Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre; Ur. l. RS, št. 61/2010 in nadalj.) in Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP; Ur. l. RS, št. 48/2001 in nadalj.).

5. Po tretjem odstavku 11. člena ZST-1 se določbi prvega in drugega odstavka istega člena smiselno uporabljata tudi za samostojnega podjetnika v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo in za pravne osebe glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, razen če četrti odstavek tega člena določa drugače (četrti odstavek 11. člena ZST-1 določa, da samostojni podjetnik v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo ne more biti oproščen plačila takse do vključno 44,00 EUR). Skladno s petim odstavkom 11. člena ZST-1 mora sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks glede samostojnega podjetnika upoštevati njegovo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje. Tega ugotovi na podlagi podatkov, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov in ki jih je dolžna navesti stranka sama, ter podatkov, pridobljenih po uradni dolžnosti (12. in 12.a člen ZST-1). Pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja v primeru, kadar je stranka samostojni podjetnik, se upoštevajo podatki o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah ter o stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih v zadnjih treh mesecih. Določbe petega do desetega odstavka 12.a člena ZST-1, ki veljajo za ugotavljanje materialnega položaja stranke kot fizične osebe in njenih družinskih članov, se smiselno uporabljajo tudi za samostojnega podjetnika (drugi odstavek 12.b člena ZST-1).

6. V skladu z drugim odstavkom 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (ta je v času odločanja znašal 402,18 EUR – prvi odstavek 8. člena ZSVarPre; 804,36 EUR). Toženec je v vlogi za oprostitev sodne takse za pritožbo oziroma v izjavi (prilogi) navedel, da ima sam dohodek v višini, ki je razvidna iz bilance, poleg tega ima dohodek v višini 500,00 EUR iz naslova najema. Njegova žena je prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje, sin pa prejema štipendijo. Sodišče prve stopnje je v zvezi z dohodki toženca oziroma njegove družine ugotovilo, da je kot samostojni podjetnik v letu 2020 posloval z dobičkom v višini 6.563,85 EUR, njegova žena pa je imela v zadnjih treh mesecih dohodek v višini 1.963,31 EUR (in še toženec ji je nakazal 638,53 EUR). Do dohodka iz naslova najema in štipendije se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Pritožba mu utemeljeno očita, da dohodek, ki ga je upoštevalo (dobiček, ki ga je treba deliti z 12 za 12 mesecev – 546,99 EUR; ženin dohodek 654,44 EUR oziroma 867,28 EUR), nikakor ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka na člana družine. Tako je odločitev, da se toženčeva vloga za oprostitev plačila sodne takse zavrne, zmotna in najmanj preuranjena.

7. Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti dohodke toženca in njegove družine ter se v celoti opredeliti do njegovega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja. Premoženjskega stanja v dosedanjem postopku sploh ni ugotavljalo oziroma se do njega ni opredelilo (v izjavi je navedeno, da ima toženčeva žena v lasti stanovanje). Le na podlagi dejstva, da ima toženec prilive na bančni račun (poleg upoštevanja dohodkov, ki ne presegajo cenzusa), je neutemeljeno štelo, da je njegovo likvidnostno stanje dobro in s plačilom sodne takse za pritožbo ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi razpolaga in s katerimi se njegovi družinski člani preživljajo.

8. Pritožbeno sodišče je pritožbi toženca ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.