Jedro

Namen dolžnice, da se nad njo začet stečajni postopek čim prej konča z odpustom njenih dolgov do upnikov in da je obdobje omejitve njene poslovne sposobnosti v stečaju čim krajše, je v koliziji z interesi upnikov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi 2. točka izreka sklepa.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje začelo postopek odpusta obveznosti (1. točka izreka) in določilo preizkusno obdobje štirih (4) let od začetka postopka odpusta obveznosti, s tem da poteče zadnji dan preizkusnega obdobja 3.12.2016 (2. točka izreka).

2. Zoper sklep v delu, v katerem je sodišče prve stopnje določilo daljše od predlaganega dveletnega preizkusnega obdobja, se je dolžnica pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni ali razveljavi in po potrebi vrne zadevo v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dveletno preizkusno obdobje je po zakonu najkrajše preizkusno obdobje v postopku odpusta obveznosti (5. odstavek 400. člena ZFPPIPP). Sodišče ga lahko določi v primeru, če obstajajo razlogi na strani stečajnega dolžnika, ki najkrajše preizkusno obdobje upravičujejo, to pa so kumulativno starost, družinske razmere, zdravstveno stanje ter druga osebna stanja dolžnika ter razlogi za njegovo insolventnost. V predlogu za odpust obveznosti mora dolžnik opisati okoliščine, ki so podlaga za določitev preizkusnega obdobja in mu predložiti dokazila o obstoju teh okoliščin (3. odstavek 398. člena ZFPPIPP).

5. Neutemeljeno je stališče pritožnice, da sodišče prve stopnje pri določitvi dolžine preizkusne dobe ni ustrezno upoštevalo dolžničinega zdravstvenega stanja, ker je splošno znano, da je stres v teh okoliščinah neizogiben pojav. Že iz njenih navedb izhaja, da je takšno stanje praviloma podano pri vseh dolžnikih v osebnem stečaju, zato tega dejstva samega po sebi še ni mogoče upoštevati kot relevantnega v okoliščinah konkretnega primera.

6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje kot razlog proti krajšemu od štiriletnega preizkusnega obdobja upoštevalo višino dolga, ki ga dolžnica dolguje upnikom. Zato je pojasnilo, da ocenjuje, da glede na višino dolga, s stališča upnikov, ki svojih terjatev glede na premoženjsko stanje dolžnice (je upokojena z nizko pokojnino) ne bodo mogli dobiti v celoti poplačanih, dolžnici prej kot v štirih letih ni mogoče odpustiti njenih dolgov. Pritožnica višine dolga, ki ga je pri tem ugotovilo sodišče prve stopnje, s pritožbo ne poskuša izpodbiti in ji ne nasprotuje. Če pa obstaja njen dolg v višini več kot 180.000,00 EUR, potem mora pritožbeno sodišče pritrditi razlogom sodišča prve stopnje.

7. Stališče pritožnice, da upniki zaradi okoliščin, v katerih se je znašla dolžnica, ne bodo poplačani enako v primeru, če ji določi dveletno kot v primeru, če bi ji določilo po zakonu možno najdaljše preizkusno obdobje, se bo sicer lahko izkazalo za resnično. Vendar samo dejstvo, da dolžnica nima več nobenega premoženja za poplačilo terjatev in da so njene možnosti, da ga pridobi z delom majhne, sodišču še ne narekuje določitve najnižjega možnega preizkusnega obdobja, kot to predlaga dolžnica.

8. Namen dolžnice, da se nad njo začet stečajni postopek čim prej konča z odpustom njenih dolgov do upnikov in da je obdobje omejitve njene poslovne sposobnosti v stečaju v smislu 386. člena ZFPPIPP čim krajše, je v koliziji z interesi upnikov. V obravnavanem primeru je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v zadostni meri upoštevalo interese dolžnice s pravilno presojo relevantnih dejstev za določitev preizkusnega obdobja. S tem je pravilno uporabilo materialno pravo, dolžnica pa z uveljavljanim pritožbenim razlogom zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni uspela izpodbiti dejstev, ki jih je pri odločitvi upoštevalo sodišče prve stopnje.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena in s 1. odstavkom 383. člena ZFPPIPP).