Jedro

Glede na nesporno dejstvo, da je predmetni kazenski postopek na prvi stopnji že zaključen, prosilec pa je tako po svojem pooblaščencu kot sam zoper sodbo vložil pritožbo, je po mnenju sodišča dodelitev brezplačne pravne pomoči v predmetni zadevi v obliki, kot jo zahteva tožnik, torej za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v že zaključenem kazenskem postopku nerazumna in tako ni izpolnjen vsebinski kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z odločbo Bpp 799/2021-3 z dne 21. 12. 2021 je Okrožno sodišče v Kopru (v nadaljnjem besedilu tožena stranka) zavrnilo prošnjo A. A. (v nadaljnjem besedilu prosilec ali tožnik), z dne 3. 12. 2021, za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu I K 37695/2020, zaradi kaznivega dejanja po tretjem in šestem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, ter za vložitev vloge za predčasen nastop zaporne kazni.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je prosilec po pooblaščencu odvetniku B. B., dne 3. 12. 2021 vložil prošnjo, iz katere izhaja, da prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu I K 37695/2020, ter za vložitev vloge za predčasen nastop zaporne kazni. Iz spisa Bpp 715/2021 izhaja, da je predmetni kazenski postopek na I. stopnji zaključen. Okrožno sodišče v Novem mestu je s sodbo I K 37695/2020 z dne 15. 7. 2021, prosilca spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države v sostorilstvu po tretjem in šestem odstavku 308. člena v zvezi z 20. členom KZ ter mu izreklo kazen treh let zapora in stransko denarno kazen v višini 140 dnevnih zneskov po 10,00 EUR, to je 1.400,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v roku 3 mesecev od dneva pravnomočnosti te sodbe. Prosilcu je sodišče zaseglo mobilni telefon znamke Huawei Y6 z vstavljeno sim kartico ter mu izreklo kazen izgona tujca iz države za dobo pet (petih) let. Sodba je bila zagovorniku prosilca vročena dne 11. 11. 2021. Rok za vložitev pritožbe je 30 dni. Prosilcu je bila z odločbo tožene stranke Bpp 175/2021 z dne 23. 11. 2021 dodeljena redna brezplačna pravna pomoč za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu I K 37695/2020 z dne 15. 7. 2021. 3. Po tem, ko povzame določbe 11. člena ter 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) zaključi, da glede na navedeno, niso podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljnjem besedilu BPP) v obliki, kot jo zahteva prosilec. Postopek pred sodiščem na I. stopnji je že zaključen, prosilec je zoper sodbo vložil pritožbo, o kateri pritožbeno sodišče še ni odločilo. Ker odločitev pritožbenega sodišča še ni znana, tudi ni znano, ali bo višje sodišče pritožbi ugodilo in morebiti sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje na prvo stopnjo, ali pa bo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo I. stopnje. Dodelitev BPP v predmetni zadevi zato v obliki, kot jo zahteva prosilec, ni razumna v smislu 24. člena ZBPP, zato ni izpolnjen vsebinski kriterij za dodelitev BPP.

4. Tožena stranka je zavrnila tudi prošnjo za dodelitev BPP za vložitev vloge za predčasni nastop zaporne kazni tožnika, ker je sedaj v priporu in čaka na odločitev o njegovi pritožbi zoper sodbo z dne 15. 7. 2021. Za vložitev zahteve za nastop prestajanja kazni zapora pred pravnomočnostjo sodbe, ki jo lahko obdolženec poda pisno ali ustno na zapisnik pri sodišču, ki je izdalo sodbo, se ne zahteva nobena posebna obličnost, temveč morajo biti kumulativno uresničeni zgolj pogoji, ki jih v obrazložitvi citira tožena stranka. V zadevi ne gre za zapleteno pravno vprašanje oziroma procesno dejanje, prav tako pa za obdolženca nima posebnih pravnih posledic, saj ima tožnik zoper sklep o ugoditvi njegove zahteve o oddaji na predčasno prestajanje zaporne kazni možnost pritožbe, pri čemer mora zgolj nedvoumno izraziti umik zahteve, sodišče II. stopnje pa bo pritožbi ugodilo ter sklep sodišča I. stopnje razveljavilo. Predčasni nastop zaporne kazni tako ni odvisen od strokovne pomoči, zaradi katere bi bila potrebna pravna pomoč pravnega strokovnjaka. S tem pa ni podan objektivni pogoj za dodelitev BPP.

5. Tožnik po svojih pooblaščencih, odvetniku C. C. in odvetniku B. B. vlaga tožbo na izpodbijano odločbo. V tožbi naveden sklep (pravilno odločbo) izpodbija iz pritožbenih razlogov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V tožbi navaja, da je prosilec laik, doma iz Pakistana, ki ne zna slovenskega jezika, ne zna pisati in ne pozna svojih pravic. Pomembno dejstvo je, da je sedaj s sodbo višjega sodišča bila razveljavljena sodba, po kateri je prestajal pripor tako, da je tožnik v zapletenem položaju in dodatno rabi pomoč odvetnika. Tožnik je po pooblaščenem odvetniku vložil vlogo za predčasen nastop zaporne kazni, s katero je bil uspešen, kot je želel tožnik. Prosil je za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje ter oprostitev stroškov postopka za predčasni nastop kazni.

6. V nadaljevanju tožbe navaja, da skrbi za otroka in partnerko, da je brezposeln in da ima več kot 35.000,00 EUR dolgov, tako da si stroškov odvetnika ne more plačati, tudi za vloge za predčasen nastop kazni, ki je bila vložena s strani zagovornika. Meni, da je tožnik vložil popolno vlogo z vsemi dokazili. V nadaljevanju navaja razloge glede svojega materialnega položaja, citira zakonske določbe ZBPP, Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) ter 13. člena ZBPP v zvezi s 17. členom ZSVarPre. V nadaljevanju navaja, da je bil diskriminiran z vsemi drugimi upravičenci do BPP, katerim je v celoti ugodena BPP in katerim v dohodek ne štejejo otroški dodatki in kmetijske subvencije, če je izpolnjen materialni in vsebinski pogoj za dodelitev BPP. Tožnik je bil zaradi svojega stanu očitno diskriminiran pri odločanju organa BPP o pravici do brezplačne pravne pomoči, s tem mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS v povezavi s 1. členom ZBPP. Nadalje očita, da v izpodbijani odločbi manjkajo razlogi, zakaj je sodišče konkretno zavrnilo prošnjo za BPP prosilke (pravilno prosilca), čeprav izpolnjuje vsebinski in materialni pogoj (manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih).

7. Tožniku prevod izpodbijane odločbe ni bil vročen (kršitev 6. člena EKČP). Sodišču predlaga, da po opravljenem naroku in zaslišanju tožnika o njegovi tožbi v upravnem sporu izvede dokaze z vpogledom v izpodbijano odločbo, zaslišanjem tožnika ter vpogled v spis IK 37695/2020, Okrožnega sodišča v Novem mestu, da je bil pooblaščenec tožnika z vlogo za predčasen nastop kazen uspešen ter odloči, da se v celoti ugodi njegovi prošnji za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje in vložitev vloge glede predčasnega odpusta, podrejeno, da se tožbi ugodi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. Predlaga tudi, da se mu povrnejo stroški postopka ter predlaga, da se ga oprosti plačila sodne takse v postopku upravnega spora, ki se obravnava pred naslovnim sodiščem.

8. Sodišče je dne 24. 3. 2022 razpisalo glavno obravnavo, na katero je vabilo tožnika preko njegovega pooblaščenca ter toženo stranko. Glavne obravnave se ni udeležil nihče, pooblaščenec tožnika je vabilo prejel dne 7. 3. 2022, tožena stranka pa dne 3. 3. 2022 in svoje odsotnosti z glavne obravnave nista opravičila, zato je sodišče na podlagi tretjega odstavka 58. člena ZUS-1 odločilo, da bo v zadevi odločalo brez glavne obravnave.

K točki I izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik po svojem pooblaščencu dne 3. 12. 2021 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu I K 37695/2020, ki teče zoper tožnika zaradi kaznivega dejanja po tretjem in šestem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 ter za vložitev vloge za predčasen nastop zaporne kazni.

11. Med tožečo in toženo stranko ni sporno, da je predmetni kazenski postopek na prvi stopnji zaključen s sodbo I K 37695/2020 izdano dne 25. 7. 2021. Prevod sodbe je bil tožniku vročen 12. 8. 2021, zagovorniku tožnika Odvetniški družbi A., d.o.o. pa 2. 8. 2021. Odvetniška družba A., d.o.o. je pritožbo vložila priporočeno dne 23. 8. 2021, obtoženi pa sam dne 31. 8. 2021. Dne 7. 11. 2021 je obtoženi za zastopanje v zadevi pooblastil Odvetniško pisarno B. iz ... . S sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. III Kp 3769/2020 z dne 4. 1. 2022 je bila sodba sodišča I. stopnje razveljavljena in zadeva vrnjena v ponovno sojenje. Prevod navedenega sklepa je bil tožniku vročen 24. 1. 2022, pooblaščencema tožnika odvetniku C. C. in Odvetniški družbi A., d.o.o. pa dne 20. 1. 2022. Dne 19. 1. 2022 je tožnik preklical pooblastilo za zastopanje Odvetniški družbi A., d.o.o. Navedeni podatki izhajajo iz upravnega spisa in dopisa Okrožnega sodišča Novo mesto z dne 11. 2. 2022, ki je bil pooblaščencu tožnika in toženi stranki vročen 16. 2. 2022, in navedenih ugotovitev nista prerekala in sodišče šteje kot nesporne.

12. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnila vse razloge za svoje odločitev, dejansko stanje zadeve v celoti raziskala, svojo odločitev pa oprla na relevantne materialne predpise, vse to pa ustrezno utemeljila in zato sodišče zavrača očitek tožnika o zmotni uporabi materialnega prava, nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju ter kršitvah pravil postopka. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi sledi in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožnikovimi tožbenimi navedbami pa še dodaja.

13. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je bila zahteva tožnika za dodelitev BPP v predmetni zadevi zavrnjena zaradi neizpolnjevanja vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP1. 14. Glede na nesporno dejstvo, da je predmetni kazenski postopek na I. stopnji že zaključen, prosilec pa je tako po svojem pooblaščencu kot sam zoper sodbo vložil pritožbo in mu je bila za vložitev pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo že odobrena BPP z odločbo Okrožnega sodišča v Kopru Bpp 175/2021 z dne 23. 11. 2021, je tudi po mnenju sodišča dodelitev BPP v predmetni zadevi v obliki, kot jo zahteva tožnik nerazumna v smislu 24. člena ZBPP in tako ni izpolnjen vsebinski kriterij za dodelitev BPP. Pri tem sodišče dodaja, da je zadevo presojalo na podlagi dejanskega stanja v času izdaje izpodbijane odločbe.

15. Sodišče zavrača tožbeni ugovor tožnika, ki se nanaša na odobritev BPP pred sodiščem druge stopnje. Kakor izhaja iz upravnega spisa je tožnik v zadevi zaprosil za BPP za pravno zastopanje pred sodiščem I. stopnje ter vložitev vloge za predčasni nastop zaporne kazni. Tožena stranka je tako odločala o predlogu tožnika v navedenemu okviru in ni imela podlage za odločanje o utemeljenosti zastopanja tožnika v predmetnem kazenskem postopku pred sodiščem druge stopnje.

16. Po oceni sodišča je tožena stranka pravilno odločila tudi o vlogi tožnika za BPP za vložitev vloge za predčasen nastop zaporne kazni. Tudi po mnenju sodišča pri vložitvi zahteve za oddajo v zavod ne gre za obravnavanje pravno zapletenih vprašanj. Po določbi drugega odstavka 23. člena mora sodišče preden odloči o zahtevi za oddajo v zavod pred pravnomočnostjo sodbe, ki jo je v skladu s prvim odstavkom 23. člena pisno ali ustno na zapisnik pri sodišču, ki je izreklo sodbo poda obdolženec, pred odločitvijo obdolženca poučiti glede pravic in dolžnosti določenih v Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) in na njegovi podlagi izdanih predpisov, kakor tudi o tem, da se lahko ugodnosti, ki bi jih bil deležen lahko omejijo, če to narekujejo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen pripor. Upoštevaje sodno prakso (sklep I Kp 33892/2020) pa se v primeru, ko se zoper sklep o ugoditvi zahtevi o oddaji obdolženca na predčasno prestajanje kazni obdolženec pritoži, šteje, da pritožba po vsebini pomeni umik obdolženčeve zahteve. V kolikor obdolženec nedvomno izrazi umik zahteve tako sodišče druge stopnje pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep prve stopnje razveljavi in se v posledici šteje, kot da obdolženec predmetne zahteve sploh ni vložil. 17. Za vložitev zahteve za nastop prestajanja kazni pred pravnomočnostjo sodbe, ki jo lahko obdolženec poda pisno ali ustno na zapisnik pri sodišču, se tako kot je navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka, ne zahteva nobena posebna obličnost, saj zakon ne predpisuje obvezne oblike in vsebine takšne vloge, niti ni potrebno izkazovati določenih predpostavk, temveč morajo biti zgolj izpolnjene predpostavke iz 23. člena ZIKS-1. Pred odločitvijo o zahtevi pa mora sodišče obdolženca o njegovi zahtevi poučiti glede pravic in dolžnosti določenih v ZIKS-1 ter na njegovi podlagi izdanih predpisih tudi glede ugodnosti in omejitev, ki jih bo deležen ob nastopu kazni zapora. Pri podaji zahteve obdolženca za oddajo v zavod pred pravnomočnostjo sodbe tako po mnenju sodišča ne gre za zapleteno pravno vprašanje oziroma procesno dejanje, prav tako pa za obdolženca nima posebnih pravnih posledic, saj ima obdolženec zoper sklep o ugoditvi njegovi zahtevi možnost pritožbe, pri čemer mora zgolj nedvomno izraziti umik zahteve. V zvezi s pravico do uporabe jezika v postopku sodišče dodaja, da je tožnik v priporu in so določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki se nanaša na uporabo jezika v postopku, zakonski okvir v katerem se uresničuje pravica iz 62. člena Ustave v kazenskem postopku, katerega del je tudi podaja predloga za nastop kazni pred pravnomočnostjo sodbe, obdolženca, ki je v priporu do pravnomočnosti izrečene kazni. Tudi sicer pa tožnik v tožbi niti ne dokazuje, niti ne izkazuje kršitve pravice do uporabe jezika, ki ga razume v tem postopku. Sodišče pri tem dodaja, da se je tožnik z nepristopom na glavno obravnavo odpovedal izvedbi v tožbi predlaganih dokazov in je sodišče, kakor je bilo že navedeno, odločalo na podlagi podatkov sodnega in upravnega spisa, s katerih pa navedena kršitev, kot že navedeno ne izhaja.

18. Glede na vse povedano, je sodišče tožbo v tem upravnem sporu zavrnilo kot neutemeljeno, ob uporabi določb prvega odstavka in 1. alineje drugega odstavka 63. člena ZUS-1. K točki II izreka:

19. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Prvi odstavek 24. člena ZBPP določa: "Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in - je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena." Tretji odstavek 24. člena ZBPP pa določa: "Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (t.i. vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči)."