Jedro

Sodišče odloži na predlog dolžnika izvršbo, če ta dokaže (trditveno in dokazno breme je njegovo) kumulativni obstoj dveh predpostavk: upravičen razlog in verjeten obstoj nevarnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (drugi odstavek izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov proti sklepu o izvršbi in njihov predlog za odložitev izvršbe.

Slednjo odločitev je obrazložilo z ugotovitvijo, da dolžniki niso izkazali, da bi jim z izvršbo nastala znatnejša škoda, v ugovoru proti sklepu o izvršbi pa dolžniki razlogov, ki bi preprečevali izvršbo, niso navedli.

Proti sklepu se pritožujejo dolžniki in uveljavljajo vse pritožbene razloge (prvi odstavek 353. člena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP).

Sodišču druge stopnje predlagajo razveljavitev izpodbijanega sklepa.

V pritožbi navajajo, da so predlog za odložitev izvršbe utemeljevali z dejstvo, da so proti izvršilnemu naslovu vložili izredno pravno sredstvo, v letu 1992 pa še tožbo zoper upnika za sklenitev prodajne pogodbe za sporno stanovanje. S selitvijo iz stanovanja v Trbovljah na Izlake in nazaj bi mati samohranilka pretrpela znatnejšo škodo, v stanovanju, ki je predmet izvršbe pa se nahajajo po potrebi.

Pravnopomotno operira prvo sodišče s terminom nenadomestljiva škoda, ki je ZIP kot predpostavke za odložitev izvršbe ne pozna.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožniki v uvodu pritožbe izpodbijajo sklep prvega sodišča sicer v celoti, razloge za pritožbo pa navajajo le glede odločitve prvega sodišča o njihovem predlogu za odložitev izvršbe. Zato je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na odločitev o ugovoru dolžnikov proti sklepu o izvršbi, preizkusilo po uradni dolžnosti in ugotovilo, da prvo sodišče z izpodbijanim sklepom in postopkom pred njim ni zagrešilo kakšne absolutne bistvene kršitve določb postopka, materialnopravne določbe ZIP pa je tudi uporabilo pravilno (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP).

Pravilna pa je tudi odločitev prvega sodišča, ker je predlog dolžnikov za odložitev izvršbe zavrnilo. Sodišče namreč odloži na predlog dolžnika izvršbo, če ta dokaže kumulativni obstoj dveh predpostavk: upravičen razlog in verjeten obstoj nevarnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Med tem ko vložena revizija proti sodbi, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, predstavlja obstoj prve predpostavke (1.točka prvega odstavka 63.člena ZIP) in dolžniki z dejstvom, da je vložena tožba zaradi sklenitve kupne pogodbe za isto stanovanje zatrjujejo obstoj odložitvenega razloga po drugem odstavku 63. člena ZIP, obstoja drugega razloga, verjetnega nastanka znatnejše škode, dolžniki v svojem predlogu niso niti zatrjevali niti dokazovali. Zatrjujejo ga povsem pavšalno šele v tej pritožbi, pri tem pa niti ne povejo, katere predmete bi morali izseliti iz stanovanja, saj bi šele na podlagi te dokazane trditve (trditveno in dokazno breme je na strani dolžnikov) bilo mogoče oceniti verjetnost nastanka znatnejše škode. Sicer pa kakšnega dokaza za zatrjevani nastanek znatnejše škode s selitvijo stvari iz stanovanja v Trbovljah v Izlake in nato nazaj, niti ne ponujajo.

Pritrditi je sicer potrebno pritožbi, da pravnega standarda nenadomestljive škode ZIP ne določa kot predpostavke za odložitev izvršbe, vendar pa predstavlja uporaba tega termina glede na pravilne pogoje za odložitev izvršbe, ki jih navaja prvo sodišče v prvem odstavku druge strani izpodbijanega sklepa, očitno pomoto, ki tudi sicer zaradi že povedanega nima nobenega vpliva na pravilnost in zakonitost odločbe.

Zaradi teh razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnikov zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje po določbi 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP.