Jedro

Po presoji sodišča druge stopnje okoliščina, da je prvostopenjsko sodišče razpisalo najprej glavno obravnavo, nato pa sejo senata, na kateri je bila zagotovljena kontradiktornost postopka, nima (in tega tudi pritožnica ne zatrjuje) relevantnega vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zato v pritožbi očitana kršitev iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s 478. členom ZKP ni podana.

Prvostopenjsko sodišče je mladoletniku izreklo vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega varstva z navodiloma, ki v obravnavani zadevi nimata narave samostojnega ukrepa (četrti odstavek 78. člena KZ). Ta vzgojni ukrep sme resda trajati najmanj eno leto in najdalj tri leta, kar pomeni, da se pred potekom enega leta ne sme ustaviti, glede njegove nadomestitve z drugim vzgojnim ukrepom pa v navedenem časovnem okviru niso predvidene nobene omejitve.

Sodišče prve stopnje mora torej v postopku spremljanja izvrševanja vzgojnega ukrepa redno ugotavljati, ali mladoletnik med izvajanjem izrečenega vzgojnega ukrepa sodeluje, pridobiva delovne navade, ima uvid v lastno neustrezno vedenje in si prizadeva razviti primerne osebnostne lastnosti, ali pa se izvrševanju ukrepa izogiba, ga ne spoštuje ter krši pravila in so zato potrebni intenzivnejši ukrepi za njegovo prevzgojo, da bi spremenil obnašanje, ki je ogrožajoče zanj, za okolico pa negativno in moteče ter razvil osebno odgovornost za svoja ravnanja.

Izhodišče za sodno obravnavanje mladoletnika, izrek primerne kazenske sankcije in odločitev o spremembi že izrečenega vzgojnega ukrepa predstavljajo potrebe posameznega mladoletnika po vzgoji, prevzgoji in pravilnem razvoju, ki pomenijo temeljni namen kazenskih sankcij za mladoletnike.

V obravnavanem primeru ni mogoče govoriti o tehtnosti tako imenovanega postopnega izrekanja oziroma zaostrovanja vzgojnih ukrepov, kot to neutemeljeno pričakuje pritožnica.

Izrek

Ob odločanju o pritožbi se izpodbijani sklep po uradni dolžnosti spremeni tako, da se izvrševanje vzgojnega ukrepa nadzorstvo organa socialnega varstva in navodil redno obiskovati šolo ter psihološko posvetovalnico, izrečenega

(sedaj starejšemu) mladoletniku A. A., sinu B. A. in C. A., roj. ... 2007, stalno stanujočemu ...,

na podlagi 80. člena in 83. člena KZ nadomesti le

z vzgojnim ukrepom oddaje v prevzgojni dom,

sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Kranju je z izpodbijanim sklepom na podlagi 490. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) mladoletnemu A. A. (v nadaljevanju mladoletnik) izvrševanje vzgojnega ukrepa nadzorstvo organa socialnega varstva in navodil redno obiskovati šolo in psihološko posvetovalnico nadomestilo z vzgojnim ukrepom oddaje v prevzgojni dom in navodilom redno obiskovati psihiatra in kliničnega psihologa oziroma drugega ustreznega strokovnjaka (80. člen in 8. točka drugega odstavka 77. člena KZ v zvezi s 375. členom KZ-1). Odločilo je tudi, da stroški postopka v skladu s prvim odstavkom 484. člena ZKP bremenijo proračun.

2.Zoper sklep je mladoletnikova zagovornica vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1., 2., 3. in 4. točki 370. člena ZKP, še zlasti pa zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi odločbe o izrečenem vzgojnem ukrepu s predlogom, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Pritožba ni utemeljena, sklep pa je bilo treba spremeniti po uradni dolžnosti.

4.Po proučitvi spisovnih podatkov in pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče vsa odločilna dejstva pravilno in popolno ugotovilo ter je svojo presojo o nujnosti nadomestite vzgojnega ukrepa nadzorstva organa socialnega varstva (z navodiloma) z vzgojnim ukrepom oddaje v prevzgojni dom utemeljilo z jasnimi, prepričljivimi in izčrpnimi razlogi, ki jim sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje.

5.V skladu z določbo 489. člena ZKP mora sodišče prve stopnje, ki je izreklo mladoletniku vzgojni ukrep, spremljati potek izvajanja vzgojnega ukrepa in nadzorovati njegovo izvrševanje. Nadzorstvo je namenjeno spremljanju uresničevanja mladoletniku naloženih navodil oziroma ugotavljanju ali je izrečeni vzgojni ukrep primeren in ali se uspešno izvaja. Z izvajanjem ukrepa nadzorstva organa socialnega dela se mladoletniku nudijo vzgojne, socialne in druge oblike pomoči, s čimer se poskuša vplivati na njegovo vedenje in doseči pravilen razvoj.

6.Sodišče prve stopnje je, po prejemu številnih poročil centra za socialno delo glede izvajanja izrečenega vzgojnega ukrepa nadzorstva organa socialnega varstva in navodil redno obiskovati šolo in psihološko posvetovalnico, razpisalo dva naroka, da bi preverilo njegovo ustreznost in mladoletnikov napredek predvsem na področju vzgoje in izobraževanja. Dne 12. 3. 2024 je opravilo glavno obravnavo, za 5. 11. 2024 pa je razpisalo sejo senata. Iz zapisnika izhaja, da so bili na glavni obravnavi (12. 3. 2024) oziroma seji senata (5. 11. 2024), poleg državne tožilke in zagovornice, prisotni mladoletnik, ki je podal zagovor, strokovna delavka centra za socialno delo, ki je bila zaslišana ter (12. 3. 2024) priča D. D., predstavnik Strokovnega centra E. (v nadaljevanju SC E.), o zadevi pa se je izjasnila tudi mladoletnikova mama. Zakon posebej ne določa, ali mora sodišče, ko odloča o spremembi vzgojnega ukrepa, opraviti sejo ali mora razpisati glavno obravnavo. V sodni praksi sicer prevladuje mnenje, da mora sodišče, kadar odloča o nadomestitvi izrečenega vzgojnega ukrepa s strožjim vzgojnim ukrepom (zlasti zavodskim), izvesti glavno obravnavo, na kateri zasliši mladoletnika.

7.V obravnavani kazenski zadevi je bil mladoletnik zaslišan, obramba pa je imela možnost postavljati vprašanja pričam ter se opredeliti do listinske dokumentacije. Iz zapisnikov je razvidno, da sta tako mladoletnik kot njegova zagovornica v postopku aktivno sodelovala s postavljanjem vprašanj in podajanjem pripomb na povedano in prebrano, zato pravica do izjave ni bila kršena, izvajanje obrambe v ničemer ni bilo omejeno, povedano drugače, mladoletniku je bilo zagotovljeno pošteno sojenje. Po presoji sodišča druge stopnje okoliščina, da je prvostopenjsko sodišče razpisalo najprej glavno obravnavo, nato pa sejo senata, na kateri je bila zagotovljena kontradiktornost postopka, nima (in tega tudi pritožnica ne zatrjuje) relevantnega vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zato v pritožbi očitana kršitev iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s 478. členom ZKP ni podana.

8.Pritožnica zatrjuje, da je trajanje vzgojnih ukrepov nadzorstva organa socialnega varstva in zavodskih vzgojnih ukrepov omejeno na tri leta, mladoletniku pa je bil vzgojni ukrep (in ne dva vzgojna ukrepa) pravnomočno izrečen s sklepom 16. 9. 2022, kar pomeni, da bo 16. 9. 2025 iztekel navedeni maksimalni triletni rok in zato ukrep oddaje v prevzgojni dom, ki se minimalno izvršuje v trajanju enega leta, ne pride več v poštev.

9.Sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, da sme vzgojni ukrep navodilo iz 77. člena KZ trajati najdalj eno leto, vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega varstva pa v skladu z določbo 78. člena KZ najdalj tri leta, vendar je zmotno stališče pritožnice, da zavodski ukrep, ki v skladu z določbo 80. člena KZ traja najmanj eno leto in največ tri leta, ne pride več v poštev, ker je bilo mladoletniku izrečeno nadzorstvo organa socialnega varstva z navodili pred več kot dvema letoma. Prvostopenjsko sodišče je mladoletniku izreklo vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega varstva z navodiloma, ki v obravnavani zadevi nimata narave samostojnega ukrepa (4. odstavek 78. člena KZ). Ta vzgojni ukrep sme resda trajati najmanj eno leto in najdalj tri leta, kar pomeni, da se pred potekom enega leta ne sme ustaviti, glede njegove nadomestitve z drugim vzgojnim ukrepom pa v navedenem časovnem okviru niso predvidene nobene omejitve. Torej lahko sodišče, glede na uspešnost doseganja zastavljenih ciljev na področju socialnega vedenja, šolanja oziroma poklicnega usposabljanja mladoletnika, v sklopu izvrševanja vzgojnega ukrepa še pred potekom najdaljšega zakonsko predpisanega časa trajanja ukrepa (treh let) izrečeni vzgojni ukrep nadomesti z novo odločbo, s katero mladoletniku izreče milejši ali strožji ukrep ali izvrševanje izrečenega ukrepa ustavi.

10.Pritožnica v nadaljevanju obsežne pritožbe selektivno niza v postopku ugotovljena dejstva in okoliščine, dele izpovedb zaslišanih prič in predstavnice centra za socialno delo ter podaja lastno dokazno oceno, da predstavlja vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom za mladoletnika nevarnost (v njem so nastanjeni drugi mladostniki, ki bi jih lahko mladoletni A. A. verbalno provociral, kar bi lahko vodilo v pretep, obstaja možnost težav s prehrano in samopoškodovanja, bil bi podvržen vrstnikom z nefunkcionalnimi vzorci), ter zaključuje, da je prvostopenjsko sodišče mladoletniku izreklo (pravilno nadomestilo) zavodski ukrep, ki je mladoletniku "nevaren" in ne "v korist".

11.Pogoji za spremembo izrečenega vzgojnega ukrepa z drugim ukrepom, s katerim bo bolje dosežen namen vzgojnih ukrepov iz 73. člena KZ, so navedeni v določbah 83. in 84. člena KZ. Med zakonsko določenimi razlogi za spremembo vzgojnega ukrepa, ki je bil izrečen mladoletniku v konkretnem kazenskem postopku, je tudi uspešnost vzgoje, prevzgoje in usposabljanja mladoletnika (drugi odstavek 83. člena KZ). Sodišče prve stopnje mora torej v postopku spremljanja izvrševanja vzgojnega ukrepa redno ugotavljati, ali mladoletnik med izvajanjem izrečenega vzgojnega ukrepa sodeluje, pridobiva delovne navade, ima uvid v lastno neustrezno vedenje in si prizadeva razviti primerne osebnostne lastnosti, ali pa se izvrševanju ukrepa izogiba, ga ne spoštuje ter krši pravila in so zato potrebni intenzivnejši ukrepi za njegovo prevzgojo, da bi spremenil obnašanje, ki je ogrožajoče zanj, za okolico pa negativno in moteče ter razvil osebno odgovornost za svoja ravnanja.

12.Pri odločanju o spremembi izrečenega vzgojnega ukrepa je treba vselej izhajati iz zakonsko predpisanega namena, ki se ga želi doseči s spremembo, sama teža storjenega kaznivega dejanja (ki ima tudi elemente nasilja) pa je drugotnega pomena, saj se pri mladoletniku z vzgojnim ukrepom poskuša doseči to, kar je bilo pri njegovi vzgoji zamujenega oziroma se poskuša z vzgojo pri mladoletniku doseči, da pridobi drugačne, boljše osebnostne lastnosti ter pravilen odnos do družbenih in socialnih norm. Izhodišče za sodno obravnavanje mladoletnika, izrek primerne kazenske sankcije in odločitev o spremembi že izrečenega vzgojnega ukrepa predstavljajo potrebe posameznega mladoletnika po vzgoji, prevzgoji in pravilnem razvoju, ki pomenijo temeljni namen kazenskih sankcij za mladoletnike. Če se mladoletnik med izvajanjem izrečenega ukrepa ne vključi v načrtovane programe in aktivnosti, si ne prizadeva, da bi spremenil neprimerne oziroma negativne vzorce vedenja in pridobil ustrezne veščine, krši pravila, je odločitev sodišča za strožji vzgojni ukrep, ki zasleduje koristi mladoletnika, povsem utemeljena.

13.V konkretni kazenski zadevi so relevantna naslednja dejstva glede obstoja pogojev za spremembo izrečenega vzgojnega ukrepa:

-mladoletnik je bil zaradi vzgojne nemoči staršev, neopravičenega izostajanja od pouka, verbalne in fizične agresivnosti do mame, upora proti avtoriteti, nemotiviranosti za šolo in vzgojne nevodljivosti z začasno odredbo Okrožnega sodišča v Kranju 8. 11. 2021 nameščen v Vzgojno izobraževalni zavod F. (v nadaljevanju VIZ F.),

-v VIZ F. je storil kaznivo dejanje, zaradi katerega mu je Okrožno sodišče v Kranju izreklo vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva z navodili redno obiskovanje šole in psihološke posvetovalnice, ki je 16. 9. 2022 postal pravnomočen,

-mladoletnik je bil 1. 9. 2022 sprejet na podlagi začasne odredbe Okrožnega sodišča v Kranju o namestitvi po določbah Družinskega zakonika v SC E.,

-iz prvega poročila centra za socialno delo glede izvajanja izrečenega vzgojnega ukrepa s 27. 3. 2023 izhaja, da je mladoletnik v okviru izvajanja nadzorstva organa socialnega varstva na pogovorih sprva sodeloval, zadnji pogovor je zavrnil, ker je zavračal vsako sodelovanje z institucijami in tudi namestitev v SC E., z vrstniki se ne druži, saj jih vidi kot manj inteligentne, do določenih družbenih skupin ima izrazito odklonilen odnos, začel je obiskovati Srednjo šolo G., imel je 35 neopravičenih ur in negativne ocene, zato se je 22. 11. 2022 iz šole izpisal, obiskovati je začel poklicno izobraževanje v okviru SC E., sodelovanje na delavnicah je zavračal, zaradi neopravičenih izostankov, neupoštevanja navodil pri pouku in neprimernega vedenja je dobil ukor, imel je 72 neopravičenih ur, tudi obiskovanje psihološke posvetovalnice je zavračal, pedopsihiatrinja dr. H. H. je zavrnila njegovo obravnavo, ker je k njej prihajal le, ker je moral, vključen je bil v obravnavo v Društvo za nenasilno komunikacijo,

-iz drugega poročila centra za socialno delo glede izvajanja izrečenega vzgojnega ukrepa s 5. 6. 2023 izhaja, da je mladoletnik od 22. 3. 2023 dalje opustil vsako vzgojno in izobraževalno sodelovanje in je ves svoj čas preživljal v sobi, v okviru posebne obravnave so ga strokovni delavci SC E. poskušali motivirati in mu nuditi pomoč za šolo, šolo popolnoma zavrača, ni se udeležil pogovora na pristojnem centru za socialno delo, prav tako ne dveh terminov na Društvu za nenasilno komunikacijo,

-iz tretjega poročila centra za socialno delo glede izvajanja izrečenega vzgojnega ukrepa z 20. 9. 2023 izhaja, da se mladoletnik pogovorov na centru za socialno delo ne udeležuje redno, počitnice je preživel pri mami in nekaj časa pri očetu, v očetovi zasebni ordinaciji je "pomagal delati", da je izrazil namero, da se bo še najprej upiral celotnemu sistemu, da je začel obiskovati izobraževalni center I., smer ..., pogovorov na Društvu za nenasilno komunikacijo se kljub vabilom ni udeležil,

-iz četrtega poročila centra za socialno delo glede izvajanja izrečenega vzgojnega ukrepa s 1. 2. 2024 izhaja, da se je mladoletnik udeležil dveh pogovorov na centru za socialno delo, v decembru pa nobenega, enkrat je bil bolan, drugič pa ga je opravičila mama, ker je zamudil preveč šole, da v decembru zaradi bolezni ni obiskoval šole in da je bil do mame zopet nasilen, da so učitelji pri mladoletniku opažali moteče in neprimerno vedenje, nato je pričel izostajati od pouka in dobivati negativne ocene, da je bil verbalno nasilen do sodijakinje in ima prepoved obiskovanja teoretičnega in praktičnega dela pouka, udeležil se je treh pogovorov na Društvu za nenasilno komunikacijo ter da je v vzgojnih ukrepih z močno spodbudo mame sodeloval, vendar ti niso bili uspešni,

-iz petega poročila centra za socialno delo glede izvajanja izrečenega vzgojnega ukrepa z 22. 2. 2024 izhaja, da je bil mladoletnik izključen iz šole, da bivanje v SC E. zanj ne predstavlja primernega vzgojnega okolja, saj v individualnem programu le minimalno sodeluje, ima svoj red, krši pravila zavoda, se zateka v pasivnost, v svoj svet na telefonu, zato menijo, da potrebuje bolj restriktivno obliko namestitve,

-iz šestega poročila centra za socialno delo glede izvajanja izrečenega vzgojnega ukrepa s 3. 9. 2024 izhaja, da mladoletnik ne prevzema odgovornosti zaradi izključitve iz šole, da se poleti pogovorov ni udeležil, od junija se tudi ni udeleževal pogovorov na Društvu za nenasilno komunikacijo, ker je J. J. izdal njegovo zaupanje, v šolo od izključitve dalje ne hodi, da se vzgojni ukrep ne izvaja oziroma ne dosega želenih ciljev, da trenutna namestitev v zavodu ni smiselna, saj v njej stagnira ali celo nazaduje, da je nujna njegova odstranitev od matere, ker jo izsiljuje za denar, do nje je fizično in psihično nasilen, da je prekinil odnos z očetom ter poslovni odnos, ker ni zmogel njegove avtoritete in da center za socialno delo ocenjuje, da bi mladoletnik potreboval strožji vzgojni ukrep - oddajo v prevzgojni dom, ki bi mu postavljal večje omejitve in soočenje s posledicami za svoja dejanja, dobil bi tudi ustrezno restriktivno in vzgojno obravnavo, dobil bo tudi novo možnost pridobitve izobrazbe,

-SC E. je v letu 2024 poročal o večkratnih nedovoljenih izhodih mladoletnika,

-iz izrednega vzgojnega poročila SC E. z 19. 9. 2024 izhaja, da so pri mladoletniku preprečili eskalacijo vedenja, vendar je mladoletnik brez strukture in ciljev, saj zavrača skoraj vse aktivnosti programa, da je namestitev v SC E. za mladoletnika kontraindicirana in njegovo problematiko le še dodatno utrjuje, celo poglablja jo, da je zanj potrebna bolj strukturirana, intenzivnejša oblika pomoči, ki v primeru nesodelovanja predvideva tudi prisilna sredstva ter da so se vse oblike dela in program, ki je bil prilagojen izključno njegovi problematiki, izčrpali,

-iz izpovedbe predstavnice centra za socialno delo K. K. z dne 5. 11. 2024 izhaja, da se mladoletnik tudi v oktobru 2024 ni udeležil pogovora v okviru nadzorstva organa socialnega varstva.

14.Zagovornica je na glavni obravnavi 12. 3. 2024 predlagala, da sodišče postavi izvedenca pedopsihiatra in kliničnega psihologa, ki naj podata mnenje glede mladoletnikovega zdravstvenega stanja, ustreznosti predlaganega ukrepa, predvsem na izpostavljene nevarnosti strokovnega delavca SC E. ter preteklo samopoškodovalno in depresivno vedenje mladoletnika, saj je menila, "da bi mladoletnik potreboval potrebno diagnostiko na psihološkem področju zaradi ugotovitve morebitne diagnoze motnje ali bolezni pri mladoletniku". Predlagala je še, da se izvedenca izjasnita o tem, ali je za mladoletnika bolj ustrezen izrek varnostnega ukrepa.

15.Prvostopenjsko sodišče je navedenemu dokaznemu predlogu sledilo in pridobilo izvedensko mnenje sodnih izvedenk klinične psihologije ter otroške in mladostniške psihiatrije, ki ga je pravilno povzelo v točki 17 izpodbijanega sklepa. Iz njega med drugim izhaja:

-da gre za mladoletnika s premorbidno prepoznanimi odstopanji v razvoju, pri katerem so bile ugotovljene kompleksne razvojno nevrološke motnje, v osnovi gre za Aspergerjev sindrom, ki so mu pridružene motnje vedenja, ki so se kazale v obliki opozicionalnosti,

-opozicionalnost se je stopnjevala do hujših impulzivnih in vedenjskih odklonov, ter heteroagresivnega vedenja,

-pri mladoletniku so bile ugotovljene tudi mešane osebnostne motnje, v ospredju katerih so narcisistične in antisocialne osebnostne poteze,

-mladoletnikovo čustvovanje je lahko impulzivno, kognitivno slabše obvladano, razdražljivo,

-da izkazuje pomanjkljivo stopnjo empatije in da se pri njem pojavlja opozicionalno in agresivno vedenje, - ima pomanjkljkljiv uvid v svoja ravnanja oziroma pripisuje krivdo drugim, pri čemer je prepoznati, da je egocentričen in manipulativen ter da izstopa nizka frustracijska toleranca,

-v zanj stresnih in frustrirajočih situacijah so možne anksiozno-depresivne dekompenzacije,

-do številnih skupin (ljudi) ima prezirljiv, vzvišen in kritičen odnos, ki ga ne skriva,

-kadar se mu postavijo meje in omejitve, odreagira uporniško,

-težko sprejema avtoriteto drugih, saj zase meni, da je najvišja avtoriteta,

-zanj so značilna antisocialna vedenja, predvsem v obliki fizične, verbalne, psihične in čustvene agresivnosti do drugih,

-zanj je značilno brezobzirno vedenje, ki je lahko nevarno zanj osebno, pa tudi za druge,

-izogiba se družbenim pravilom in normam, pri čemer izstopa očitno pomanjkanje krivde in obžalovanja,

-kontrolo, zastraševanje ter moč uporablja za prevlado nad drugimi ljudmi,

-zanj so značilne nizke zmožnosti korekcije že dokaj utrjenih opisanih osebnostnih lastnosti in funkcioniranja,

-da je pri mladoletniku potencial za nasilno in ogrožajoče vedenje zaradi vseh opisanih lastnosti in njegovega funkcioniranja višji, kot pri povprečnem posamezniku, predvsem, kadar mu omejitve postavlja oseba, ki v njem ne vzbuja nobene avtoritete, ugleda ali spoštovanja, ter kadar omejitve ne ustrezajo njegovim zahtevam in predstavi o opravičenosti do teh zahtev.

16.Sodišče prve stopnje je po izčrpnem dokaznem postopku, v katerem je poleg mladoletnika zaslišalo še predstavnico centra za socialno delo, strokovnega delavca SC E. ter mladoletnikovo mamo, sprejelo pravilno odločitev, pri kateri je, poleg strokovnega in natančnega izvedenskega mnenja, razpolagalo s številnim spisovnim gradivom, vključno s podrobnimi poročili in opredelitvami predstavnice centra za socialno delo in strokovnega delavca SC E., ki jih je določno in natančno povzelo ter pravilno ocenilo v točkah 21 do 24 izpodbijanega sklepa. Navedeni presoji sodišče druge stopnje pritrjuje in se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje nanjo, pritožbena selektivna povzemanja izpovedb strokovne delavke centra za socialno delo K. K. in strokovnega delavca D. D. iz SC E. pa ne morejo vplivati na drugačno presojo o nujnosti spremembe vzgojnega ukrepa. Strokovnjaki so sodišče seznanili z vsemi relevantnimi okoliščinami, ki se nanašajo na mladoletnikovo osebnost ter njegovo nepripravljenost na sodelovanje pri izvajanju izrečenega vzgojnega ukrepa, kot so v bistvenem povzete tudi v tem sklepu, odločitev o primernosti s strani državne tožilke predlagane spremembe vzgojnega ukrepa v zavodski vzgojni ukrep pa je naloga sodišča in ne izvedenk, ki k ugotovljenemu ne bi mogli prispevati nič bistveno novega, zato je bila zavrnitev predloga, da se izvedensko mnenje dopolni, utemeljena.

17.Drugostopenjsko sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, da so v Prevzgojnem domu Radeče nameščeni mladoletnikovi vrstniki z nefunkcionalnimi vzorci, vendar te sta sodni izvedenki zaznali tudi pri mladoletniku, kot so slabo komuniciranje s staršema, vrstniki, učitelji, strokovnjaki, grožnje, da bo nekoga ubil - na primer dr. L. L., neučinkovito reševanje problemov z vpitjem, verbalnim in fizičnim nasiljem, ki ga je bila največkrat deležna mladoletnikova mama (proti mladoletniku je vložena tudi kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1), nezmožnost prilagoditi se potrebam drugih, izoliranost in beg v lasten svet, namensko ustvarjanje problemov - zavračanje hrane.

18.Pritožnica ima prav, ko navaja, da mladoletnik potrebuje emocionalno stabilno okolje, ki pa ga očitno, kot je bilo tekom dokaznega postopka ugotovljeno, (ločena) starša nista sposobna dovolj ustrezno nuditi, kot tudi ne v vlogi starša dovolj dobro opravljati varstvene in vzgojne funkcije. Mladoletnik nima primernega odnosa do soljudi (je prezirljiv, vzvišen, kritičen), niti do dela, ne goji vzajemnega spoštovanja, je manipulativen, v stresnih situacijah se odziva neprimerno in uporablja kontrolo, zastraševanje ter moč za prevlado nad drugimi ljudmi (tudi nad staršema), ne upošteva pravil in ne prevzema odgovornosti ob kršenju pravil. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da domače okolje ni konstruktivno za mladoletnika, saj se ne šola, nima zaposlitve, tudi delu doma se izogiba. Očitno je, da mladoletnik potrebuje strokovno pomoč in drugačen način življenja, ki je (bolj) strukturirano in ima jasne meje.

19.Zagovorničinemu zatrjevanju, da vključevanje mladoletnika v različne zavodske institucije do sedaj ni obrodilo uspeha, je sicer mogoče pritrditi, vendar iz poročil pristojnega centra za socialno delo izhaja zaključek, da mladoletnik potrebuje močnejše strukturirano okolje, takšno mnenje pa je razvidno tudi iz zadnjih poročil SC E. Sodišče prve stopnje je v točkah 22 in 23 izpodbijanega sklepa izčrpno in razumno zaključilo, da izrečeni vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega varstva z navodiloma ni dosegel nujno potrebnih vzgojnih in prevzgojnih ciljev, saj ga mladoletnik ni vzel dovolj resno in so razlogi za neuspeh pri njegovem izvajanju izključno na njegovi strani. Temu je pritrdil tudi mladoletnik, ki je na naroku 5. 11. 2024 povedal, da je sam kriv, da se izrečeni ukrep ni izvajal. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno izpostavilo, da ni moč mimo dejstva, da sta sodni izvedenki pri mladoletniku ugotovili, da je zanj značilen pomanjkljiv uvid v svoja ravnanja oziroma pripisovanje krivde drugim in da je pri njem zaznati tudi izjemno manipulativnost, zato utemeljeno ni dalo posebne teže dejstvu, da sta mladoletnik in njegova mama (5. 11. 2024) izjavila, da se je njun odnos izboljšal, da se je mladoletnik mami opravičil in pokazal uvid in kritičnost do svojega preteklega ravnanja, saj je obenem tudi povedal, da je njegov edini cilj, da ne gre v "Radeče".

20.Kot izhaja iz listinske dokumentacije, temu pa je delno pritrdil tudi mladoletnik, so se med posebno individualno obravnavo strokovni delavci VIZ E. in pristojnega centra za socialno delo prizadevali pri iskanju rešitev za uspešno sobivanje mladoletnika v zavodu in s starši in nudenju pomoči pri šolanju oziroma spodbujanju mladoletnika pri opravljanju dela, vendar mladoletnik, kot ugotavlja tudi pritožnica, ni pokazal nobene lastne motivacije in želje po spremembi svojih negativnih vzorcev vedenja.

21.Sodišče prve stopnje se je opredelilo tudi do odklonilnega mnenja sodnih izvedenk do premestitve mladoletnika v prevzgojni dom, da premestitev mladoletnika v prevzgojni dom brez njegovega sodelovanja in sprejemanja pomoči pomeni le kaznovanje in preprečevanje potencialnega nasilnega vedenja ter do njunih predlogov, da se ga namesti k očetu in se mu nudi poglobljeno psihoterapevtsko obravnavo. V točki 24 obrazložitve izpodbijanega sklepa je podalo tehtne razloge, zakaj temu delu mnenja sodnih izvedenk ni sledilo, ki jim sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje. Tudi po oceni drugostopenjskega sodišča namestitev pri očetu ne bi bila ustrezna, saj iz zadnjega poročila SC E. izhaja, da mladoletnik stike z očetom zavrača, sam je na naroku 5. 11. 2024 povedal, da je odnos z očetom trenutno slab in da se počuti, kot da ga je oče izdal, pri mami pa zaradi nasilja, ki ga izvaja nad njo, ne more biti, saj mu ne more nuditi ustrezne varstvene in vzgojne pomoči. Pravilno je tudi opozorilo na mnenje sodnih izvedenk, da mladoletnik potrebuje stabilno in avtoritativno okolje, v katerem bo zmogel upoštevati vsaj nekaj pravil in dogovorov in kjer bo manj možnosti za manipulacijo, izsiljevanje, kljubovanje in uporništvo, tega pa pri starših ne bi bil deležen. Ob vsem povedanem je razumno zaključilo, da mu bo vse to zagotovljeno v trdnejših institucionalnih okvirih in strukturiranem okolju prevzgojnega doma, kjer mu bo na voljo stalna pomoč, vodenje in nadzor strokovnih vzgojiteljev.

22.Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da bistvo prizadevanj, da mladoletnik spremeni svoje utrjene negativne vzorce, neprimerno vedenje ter odnos do vrstnikov, svojih najbližjih in okolice, kar zasleduje nadomeščeni vzgojni ukrep, ni v popolni podreditvi mladoletnika ukazom institucij oziroma odraslim avtoritetam, temveč v nudenju pomoči pri njegovi vzgoji in prevzgoji, usmerjanju k ustreznemu funkcioniranju v svetu, ki ga obkroža, da bi lahko vzpostavil (dobre) socialne vezi, ki so temeljnega pomena za preživetje ter dosegel (boljšo) socialno integracijo, ki logično prinese različne izkušnje, te pa posledično navdih za ustvarjanje (ki si ga mladoletnik želi na filmskem področju), nenazadnje pa vse vodi k (tako želeni) ekonomski neodvisnosti mladoletnika.

23.Namen nadomeščenega vzgojnega ukrepa tudi ni v mladoletnikovem "produktivnem prispevanju k družbi", kot to zmotno zatrjuje zagovornica, temveč zagotoviti mu močnejše strukturirano okolje, kjer bo deležen stalne pomoči, vodenja in nadzora strokovnih vzgojiteljev, da bo po izvršenem ukrepu sposoben samostojno sprejemati zrelejše odločitve, prevzemati odgovornost za svoja ravnanja ter izpolnjevati obljube in obveznosti, ki mu jih nalaga življenje v družbi. V domu mu bo nudena možnost strokovnega izobraževanja, tj. poklicnega usposabljanja, kar vse utemeljuje nujnost nadomestitve izrečenega vzgojnega ukrepa z zavodskim vzgojnim ukrepom.

24.V mednarodnem merilu so standarde glede načina izrekanja kazenskih sankcij mladoletnikom začrtala Standardna minimalna pravila Združenih narodov o kazenskem pravosodju za mladoletnike, ki govorijo o postopnosti izrekanja vzgojnih ukrepov od milejšega k strožjemu. Od pravila stopnjevanja vzgojnih ukrepov je po stališču vrhovnega sodišča dopustno odstopiti, kadar na to kažejo okoliščine, povezane z mladoletnikovo osebnostjo in vzgojno problematičnostjo. V obravnavanem primeru ni mogoče govoriti o tehtnosti tako imenovanega postopnega izrekanja oziroma zaostrovanja vzgojnih ukrepov, kot to neutemeljeno pričakuje pritožnica. Pri mladoletniku namreč ni zaznati vzgojnega napredka, na podlagi izvedenih listinskih dokazov in izpovedb prič pa je moč zaključiti, da je mladoletnik vedenjsko težaven in problematičen v tolikšni meri, da je namestitev v bolj varovano institucijo že zaradi tega neizbežna, saj se nakazuje, da brez ustrezne strokovne podpore niti ne bo zmogel pozitivnih življenjskih sprememb. Tudi ni mogoče spregledati, da se je mladoletnik že nahajal v zavodu, pa ga je v letu 2024 samovoljno večkrat zapustil oziroma se vanj ni vrnil, ko bi to moral.

25.Povsem razumljivo je, da pomeni za mladoletnika izvrševanje zavodskega vzgojnega ukrepa, zlasti oddaje v prevzgojni dom, določene neprijetnosti in negativne učinke, saj se poveča med drugim možnost negativnega medsebojnega vplivanja, vendar so te s pričakovanimi koristmi, ki mu jih bo izvajanje ukrepa prineslo, zlasti zaradi nujnosti sprememb mladoletnikovega brezobzirnega vedenja, ki je po ugotovitvah sodnih izvedenk lahko nevarno ne samo za druge, temveč zlasti zanj osebno (mladoletnik je priznal, da je pretepel mamo, sam se je v M. zapletel v konflikt, zaradi katerega je kot osumljenec pristal na policijski postaji, zaradi poškodb pa na intenzivnem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra M.), po mnenju sodišča druge stopnje majhne oziroma neznatne, zato ni mogoče pritrditi pritožnici, da bo namestitev v prevzgojnem domu lahko imela za mladoletnika nepopravljive in usodne posledice. Gotovo program prevzgojnega doma od varovancev zahteva lastno pozitivno aktivnost tudi v odnosu do različnih ugodnosti, vendar kot je bilo že povedano, je za uspešno sobivanje potrebno prilagajanje, razumevanje potreb drugih, spoštovanje norm, pa tudi solidarnost, velikodušnost, strpnost, spoštovanje sočloveka, samokritičnost, zmožnost vživeti se v čustva drugih, želja po dobro opravljenem delu in ne samo zasledovanje utilitarističnih vrednot, ki jih je skozi mladoletnikov zagovor zaznati, kot so individualizem, hlepenje po koristih, prekomerna poraba dobrin, ki v posebnih okoliščinah vodijo v določeno stopnjo socialne anomije.

26.Pritožnica pravilno povzema določbo 453. člena ZKP, po kateri morajo organi, ki sodelujejo v postopku proti mladoletniku upoštevati njegovo korist, spoštovati njegovo dostojanstvo in ravnati še posebej skrbno in obzirno ter upoštevati njegovo starost, zrelost, duševno razvitost, stopnjo razumevanja, občutljivost, osebne in psihične lastnosti ter morebitne posebne potrebe, da postopek ne bi škodljivo vplival na njegov razvoj, vendar s stališčem, da je nadomeščeni vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom v neposrednem nasprotju z napotilom prej citiranega člena, saj dokazni postopek ni pokazal, da bi bila oddaja v prevzgojni dom mladoletniku v korist, po vsem povedanem, ne more uspeti.

27.Sodišče druge stopnje zaključuje, da je sprejeta odločitev v izpodbijanem sklepu pravilna in zakonita, pri čemer je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 80. člena KZ in ob izčrpno argumentirani presoji, da so pri mladoletniku potrebni učinkovitejši ukrepi, na podlagi 490. člena ZKP izvrševanje vzgojnega ukrepa nadzorstva organa socialnega varstva z navodiloma obiskovati šolo ter psihološko posvetovalnico utemeljeno nadomestilo z vzgojnim ukrepom oddaje v prevzgojni dom.

28.V skladu z določbama prvega odstavka 77. člena in četrtega odstavka 78. člena KZ lahko sodišče mladoletnemu storilcu kaznivega dejanja izreče navodila kot samostojni vzgojni ukrep ali ob vzgojnem ukrepu nadzorstva organa socialnega varstva, zakon pa ne ponuja možnosti, da se navodila izrečejo tudi ob zavodskem vzgojnem ukrepu. Zaradi navedenega je sodišče izpodbijani sklep po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je izvrševanje izrečenega vzgojnega ukrepa nadomestilo le z vzgojnim ukrepom oddaje v prevzgojni dom, ne pa tudi z navodilom, da mora mladoletnik redno obiskovati psihiatra ali kliničnega psihologa oziroma drugega ustreznega strokovnjaka, sicer je pritožbo mladoletnikove zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenih delih sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

-------------------------------

1Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2023, str. 421 - 422.

2Tako imenovana Pekinška pravila iz leta 1985.

3Glej sodbi Vrhovnega sodišča RS I Ips 38125/2015 z dne 23. 6. 2016 in I Ips 16004/2016 z dne 1. 2. 2018.

4Glej I. Bele (2001), Kazenski zakonik (KZ) s komentarjem, Splošni del, GV Založba, str. 458.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 453, 478, 480, 485, 489, 490 Kazenski zakonik (1994) - KZ - člen 73, 77, 77/2, 77/2-8, 77/4, 78, 78/2, 78/4, 80, 83 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 175

Konvencije, Deklaracije Resolucije

Standardna minimalna pravila Združenih narodov o kazenskem pravosodju za mladoletnike (Pekinška pravila) (1985) - člen 1