Jedro

Delavcu, ki je trajni presežek, preneha delovno razmerje po poteku šestih mesecev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo odločilo, da se razveljavita sklepa tožene stranke št. 1/A-73/79 515 z dne 15.12.1992 ter 06-3/68 z dne 18.1.1993 in da tožniku delovno razmerje ni prenehalo 28.7.1992, ampak je trajalo do 12.8.1992, kar je dolžna tožena stranka vpisati v delovno knjižico, tožniku pa priznati za ta čas nadomestilo plače skupaj z zamudnimi obrestmi, zavrnilo pa je zahtevek, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo in da še traja in da ga je zato tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo.

Drugostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. V njej je navajal, da je sodišče v izpodbijani sodbi zmotno uporabilo materialno pravo, saj mu delovno razmerje zaradi invalidnosti brez soglasja ne bi smelo prenehati kot tehnološkemu presežku. Pri tem ni pomembno, ali mu je bila invalidnost že priznana, po njegovem mnenju zadošča že predložena medicinska dokumentacija, invalidnost pa bi morala ugotavljati tožena stranka sama. Zato je predlagal, da sodišče reviziji ugodi, spremeni izpodbijano sodbo in tožbenemu zahtevku ugodi.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP-77 - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena toženi stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP-77, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (386. člen ZPP-77). Druge bistvene kršitve določb se upoštevajo samo, če so z revizijo izrecno uveljavljane, revident pa bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niti formalno niti vsebinsko ni zatrjeval. Zato revizijsko sodišče ni imelo podlage, da bi izpodbijano sodbo preizkusilo tudi v tej smeri.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča VIII Ips 159/96 z dne 13.5.1997 že takrat ostalo pravnomočno razrešeno vprašanje opredelitve revidenta kot trajno presežnega delavca in prenehanja delovnega razmerja (določbe drugega odstavka 333. člena ZPP-77). V novem sojenju je ostalo odprto samo še vprašanje pravilnega datuma prenehanja delovnega razmerja, ki je bilo odvisno od dejanske ugotovitve, kdaj je postal dokončen sklep o prenehanju delovnega razmerja. Zato o vprašanju, ali je revidentu kot trajno presežnemu delavcu lahko prenehalo delovno razmerje zaradi invalidnosti, čeprav je predmet revizije, revizijsko sodišče ni ponovno odločalo.

Datum prenehanja delovnega razmerja v izpodbijani sodbi je sedaj ugotovljen pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi. Po določbi prvega odstavka 36e člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) namreč delavcu, ki je trajni presežek, preneha delovno razmerje po poteku šestih mesecev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Dokončen je sklep o prenehanju delovnega razmerja postal po ugotovitvi sodišča prve stopnje dne 12.2.1992, to pa pomeni, da je pravilen datum prenehanja delovnega razmerja 12.8.1992. Zato je sodišče revidentu pravilno priznalo obstoj delovnega razmerja še za čas od 28.7.1992 do 12.8.1992 in mu za ta čas tudi priznalo vse ostale pravice, ki mu gredo iz delovnega razmerja.

Revizijsko sodišče je lahko na podlagi ugotovitev in zaključkov nižjih sodišč ugotovilo, da je sodišče materialnopravno v izpodbijani sodbi odločilo pravilno, in je zato revizijo na podlagi določb 393. člena ZPP-77 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je določbe ZPP-77 uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).