Jedro

Ker tožnica tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe ni vložila z namenom dokazovanja spornih dejstev, temveč le zaradi razrešitve pravnega vprašanja, povezanega z razlago izvršilnega naslova, takšna tožba ni dopustna. O pravnih vprašanjih je pooblaščeno odločati že izvršilno sodišče in jih zato v pravdi, upoštevajoč določilo 1. odstavka 59. člena, samostojno ni dopustno ponovno načenjati

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnice kot dolžnice v izvršilnem postopku zoper toženca kot upnika na ugotovitev nedopustnosti izvršbe po sklepu Okrajnega sodišča v Ljubljani In 796/2011. Tožnici je naložilo, da je tožencema dolžna povrniti njune pravdne stroške v višini 594,75 EUR.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnica iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov, s predlogom, da višje sodišče sklep spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da odločitev sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v nov postopek. Za vložitev tožbe je podana pravna korist, kot jo zahteva 274. člen ZPP. Če bi sodišče zahtevku ugodilo, bi se spremenil tožničin pravni položaj, saj ne bi bila več dolžnica v razmerju do upnikov. Ne drži, da konkretni izvršilni naslov ne veže obveznosti dolžnice na njeno lastništvo. Tožba se nanaša na dejstvo, da je terjatev, ki jo upnika uveljavljata v izvršilnem postopku, prenehala. Zato so podani razlogi iz prvega odstavka 59. člena ZIZ. Zahtevek tožnice se ne nanaša na samo terjatev ali njen obstoj, temveč na vprašanje same dopustnosti izvršbe. Nepravilni so zaključki sodišča, da v hiši živi le tožnica, in je v tem delu dejansko stanje zmotno ugotovljeno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določilu prvega odstavka 59. člena ZIZ lahko dolžnik, če je sodišče o ugovoru zoper sklep o izvršbi odločilo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna in se nanašajo na samo terjatev, v 30-tih dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. V obravnavani zadevi je izvršilna dolžnica, sedanja tožnica, v ugovoru zoper sklep o izvršbi, izdanem na podlagi izvršilnega naslova, in sicer pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani I P 1454/2010 z dne 9. 9. 2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 154/2011, uveljavljala ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 56. člena ZIZ, torej da je terjatev prenehala zaradi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko tega ni mogla več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, sklicujoč se na dejstvo spremembe lastništva na parc. št. 2048/24 k. o. X. 5. Dejstvo spremembe lastništva v času odločanja o dolžničinem ugovoru med strankama ni bilo sporno. Sporno je bilo in je tudi v tem postopku zgolj pravno vprašanje, ali spremenjeno lastništvo nepremičnine, na kateri mora tožnica kot dolžnica onemogočiti parkiranje osebnih avtomobilov svojima otrokoma preblizu stanovanjske hiše upnikov, vpliva na prenehanje njene obveznosti po izvršilnem naslovu. O tem je bilo že pravnomočno odločeno s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 3927/2013 z dne 18. 12. 2013. Ker torej tožnica tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe ni vložila z namenom dokazovanja spornih dejstev, temveč le zaradi razrešitve pravnega vprašanja, povezanega z razlago izvršilnega naslova, takšna tožba ni dopustna. O pravnih vprašanjih je pooblaščeno odločati že izvršilno sodišče in jih zato v pravdi, upoštevajoč določilo prvega odstavka 59. člena, samostojno ni dopustno ponovno načenjati (primerjaj tudi odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 250/2009).

6. Sodišče prve stopnje bi moralo tožničin tožbeni zahtevek zavrniti kot nesklepčen in ne zavreči tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa, vendar pa s tem, ko jo je zavrglo, ni odločilo v pritožničino škodo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP, ne da bi odgovorilo na ostale pritožbene trditve, ki glede na navedeno nesklepčnost tožbe na nedopustnost izvršbe niso pravno odločilne.

7. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. v zvezi s 165. členom ZPP).