Jedro

S tožbo izpodbijani dedni dogovor z dne 19. 11. 2019 je po vsebini sodna poravnava. Ker ima le-ta učinke pravnomočne sodbe, so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva. Stranke jo lahko izpodbijajo le s tožbo za razveljavitev (zaradi napak volje, sodelovanja sodnika, ki bi moral biti izločen, ter kršitve pravil o pravdni sposobnosti in zastopanju; glej 392. člen ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožnica sama nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pravdni postopek, voden pod opr. št. P 232/2020, ustavilo v delu, ki se nanaša na razveljavitev dednega dogovora z dne 19. 11. 2019 Okrajnega sodišča v Kranju.

2. Zoper sklep se iz razloga kršitve določb pravdnega postopka in Zakona o dedovanju pritožuje tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (s stroškovno posledico). Uvodoma izpostavlja, kaj je sodišče v izpodbijanem sklepu odločilo in kako je svojo odločitev obrazložilo. Slednje naj bi s svojo odločitvijo kršilo določbo 1. člena ZPP in 224. člena ZD, vsebino katerih pritožba povzema. Glede na takšno specifično določbo tožbe na razveljavitev dednega dogovora ni moč obravnavati po določilih ZPP, ki se nanašajo na obnovo postopka, prav tako je ni moč obravnavati v obnovljenem zapuščinskem postopku kot nepravdnem postopku, kar naj bi izhajalo tudi iz sodne prakse (pritožba izpostavlja odločitvi tukajšnjega sodišča II Cp 138/2014 z dne 7. 5. 2014 in II Cp 3390/2015 z dne 19. 1. 2016).

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. S tožbo izpodbijani dedni dogovor z dne 19. 11. 2019 je po vsebini sodna poravnava. Ker ima le-ta učinke pravnomočne sodbe, so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva. Stranke jo lahko izpodbijajo le s tožbo za razveljavitev (zaradi napak volje, sodelovanja sodnika, ki bi moral biti izločen, ter kršitve pravil o pravdni sposobnosti in zastopanju; glej 392. člen ZPP).1 Glede tožbe za razveljavitev sodne poravnave pa ZPP2 v tretjem in četrtem odstavku 393. člena določa, da se ta vselej vloži pri sodišču, pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena, kot tudi, da o tožbi za razveljavitev sodne poravnave odloča sodišče v sestavi, ki jo določa zakon za odločanje o spornem predmetu, o katerem je bila sodna poravnava sklenjena. Že iz teh določb dovolj jasno izhaja, da je o takšni tožbi pristojno odločati sodišče, ki je vodilo postopek, pred katerim sta bila sklenjena sodna poravnava oziroma dedni dogovor. Z ozirom na jasnost omenjenih določb ZPP glede tožbe na razveljavitev sodne poravnave3 in ker v konkretnem primeru (tudi) ne gre za obnovo postopka (oziroma uveljavljanje razlogov za obnovo zapuščinskega postopka), je brezpredmetno tako pritožbeno sklicevanje na 1. člen ZPP (ki se s predhodno omenjeno vsebino/določbami 393. člena ZPP ne izključuje/jim ne nasprotuje) kot tudi na vsebino 224. člena ZD.4 Tudi odločitvi tukajšnjega sodišča, na kateri se sklicuje pritožba, in sicer II Cp 138/2014 z dne 7. 5. 2014 in II Cp 3390/2015 z dne 19. 1. 2016, ne porajata dvoma v pravilnost izpodbijanega sklepa. V drugo navedeni zadevi namreč sploh ni šlo za obravnavanje tožbe na razveljavitev sodne poravnave (oziroma dednega dogovora), medtem ko prva (v kateri je šlo za tak primer) ne predstavlja ustaljene sodne prakse, na katero bi bilo to sodišče pri odločanju vezano (kot primere drugačnih odločitev glej VSK sklep I Cp 198/2016 z dne 24. 1. 2017 ter VSL sklepe I Cp 1889/2013 z dne 11. 9. 2013, II Cp 838/2018 z dne 17. 10. 2018 in I Cp 1691/2019 z dne 18. 11. 2019).

6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni (relevantni) in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Upoštevaje, da tožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Glej VSRS sodbo II Ips 215/2013 z dne 12. 2. 2015 in VSL sklep I Cp 438/2020 z dne 11. 6. 2020. 2 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 3 Zaradi česar glede vprašanja pristojnosti sodišča (vrste postopka) za odločanje o njej (upoštevaje četrti odstavek 393. člena ZPP) uporaba določb drugega odstavka 397. člena ter 398. do 400. člena ZPP (ki se nanašajo na obnovo postopka) ne pride v poštev. 4 Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami.