Jedro

Glede na uvodoma obrazloženo materialnopravno podlago je torej sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali je možen način delitve solastnih nepremičnin v naravi. Glede na izdelani izvedenski mnenji izvedencev gradbene stroke in kmetijske stroke (z dopolnitvami) je po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da je predmetne solastne nepremičnine mogoče razdeliti v naravi, zato je bilo dolžno pri razdelitvi nepremičnin uporabiti način razdelitve v naravi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razdelilo nepremičnine v solasti predlagatelja do 1/6 in nasprotne udeleženke do 5/6 tako, da je: - predlagatelj postal lastnik do celote nepremičnin parc. št. 534/3 in 540/2 k.o. ..., nasprotna udeleženka pa lastnica do celote nepremičnin parc. št. 533/4, 541/1, 558/2, 558/4, 559/3, 561/3, 563/2, 565/1 in 256.S k.o. ... (točka I izreka), - opravilo odmero parcel št. 556/0, 557/2, 557/3 k.o. ... in parcele št. 108/1 k.o. ... v solasti predlagatelja do 1/6 in nasprotne udeleženke do 5/6 in novo nastale parcele razdelilo tako, da predlagatelj postane lastnik celote parc. št. 556/2, 557/8, 557/6 k.o. ... ter parc. št. 108/6 ..., nasprotna udeleženka pa postane lastnica celote parc. št. 556/1, 557/7, 557/5 k.o. ... in parc. št. 108/5 k.o. ... (II izreka), - nasprotna udeleženka dolžna plačati 356,89 EUR v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer ležijo nepremičnine, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev od dneva pravnomočnosti do plačila, predlagatelj pa ima do celotnega poplačila na nepremičninah zakonito zastavno pravico (točka III izreka), - da znašajo skupni stroški postopka 3.711,43 EUR (točka IV izreka), - nasprotna udeleženka je dolžna predlagatelju plačati 2.493,11EUR stroškov v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa, od takrat dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (točka V izreka).

2. Nasprotna udeleženka je s pritožbo izpodbijala sklep sodišča prve stopnje z navedbo, da uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se po 37. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) smiselno uporabljajo v nepravdnem postopku. Predlagala je ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbene navedbe bodo podane v nadaljevanju te obrazložitve, ko bo nanje odgovorjeno.

3. Predlagatelj ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V določbi prvega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) je določeno, da imajo solastniki možnost sporazumno določiti način delitve solastne stvari. V drugem odstavku istega člena pa je določeno, da če se o načinu delitve ne sporazumejo, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki v naravi dobijo tisti del, za katerega izkažejo upravičen interes.

6. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajajo dejanske ugotovitve: - da je predlagatelj predlagal delitev solastnih nepremičnin tako, da se le-te v celoti dodelijo nasprotni udeleženki, ta pa naj predlagatelju izplača vrednost solastnega deleža do 1/6, ugotovljene na podlagi cenitev izvedencev gradbene in kmetijske stroke, če pa takšen način ne bo sprejemljiv za nasprotno udeleženko, pa naj se nepremičnine prodajo in kupnina razdeli v sorazmerju s solastnima deležema, - da je nasprotna udeleženka nasprotovala predlogu predlagatelja in sama predlagala fizično delitev tako, da oba s predlagateljem dobita v naravi del stvari, ki jima glede na solastni delež pripada, o možnosti fizične delitve naj odloči sodišče po potrebi na podlagi ocene izvedencev, - da sta se predlagatelj in nasprotna udeleženka na narokih 15. 6. 2012 in 10. 9. 2013 dogovarjala in dogovorila o načinu delitve tako, da bo nasprotna udeleženka predlagatelju izplačala vrednost njegovega deleža, nato pa je nasprotna udeleženka dne 17. 9. 2013 sodišču sporočila, da odstopa od sklenitve sodne poravnave in predlagala delitev v naravi ter ni več soglašala s civilno delitvijo, tekom postopka pa je navedla, da lahko predlagatelj dobi želene parcele tako, da ji prenese njen delež v denarju, kot so ocenili sodni cenilci, sama pa si izgovori parcelo, ki jo bo spominjala na dom, - da je nasprotna udeleženka v trditveni podlagi navajala, da kmetijskih površin ne obdeluje, ker nima časa, predlagatelj pa za to ni imel interesa, kot stranka pa je izpovedala, da hodi v službo, redi škotsko govedo, zemljo pa obdeluje le tako, da kosi travnike, govedo se pase v bregovih, v vinogradu raste samorodnica, od kmetije nima dohodka, vse ima zagrejeno za pašnik, razen nekaj manjših parcel v ravnini, če bi morala posestvo prodati, bo govedo preselila k tašči in ga nato prodala, - da sta sodna izvedenca gradbene stroke A. in kmetijske stroke S. podala mnenje, da je solastne nepremičnine mogoče fizično deliti in sta tudi izdelala predlog fizične delitve, ter nepremičnine ocenila, in sicer je sodni izvedenec kmetijske stroke ocenil kmetijske nepremičnine na 53.924,59 EUR, sodni izvedenec gradbene stroke pa je objekte ocenil na 99.834,00 EUR, - da je nasprotna udeleženka na cenitvi imela pavšalne pripombe, in sicer, da so nepremičnine ocenjene previsoko, delo izvedencev opravljeno neprofesionalno, cenitve pa neuporabne in se ni strinjala z oceno vrednosti, svojih trditev pa ni z ničemer izkazala, - da je nasprotna udeleženka trdila, da sodna izvedenca nista upoštevala utemeljenega interesa obeh strank, temveč le predlagateljev interes., - da je predlagatelj izpovedal, da bi rad dobil samo, kar mu pripada, strinjal se je z delitvijo v naravi, čeprav nima interesa za obdelovanje zemlje, dal jo bo v najem, soglašal pa je, da dobi izplačan delež.

7. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje sprejelo zaključek, da je na podlagi izvedenskih mnenj izvedencev gradbene in kmetijske stroke fizična delitev nepremičnin mogoča s predhodno odmero in delitvijo nekaterih parcel, ki sta jih opredelila in tudi predlagala odmero ob upoštevanju interesov predlagatelja in nasprotne udeleženke, po njunem predlogu predlagana fizična delitev nepremičnin povzroča najmanj stroškov in ne povzroča škode na nepremičninah in je ekonomsko smotrna, za predlagatelja nepremičnine, ki naj jih dobi, predstavljajo dopolnitev k njegovim lastnim nepremičninam, ker mejijo nanje, nasprotni udeleženki pa ostane sicer okrnjena, vendar še vedno funkcionalna kmetija. Zaključilo je še, da je upoštevalo interese obeh strank, saj nasprotna udeleženka pretežni del zemljišč izkorišča za pašo škotskega goveda in ima zemljišča ograjena, predlagatelj pa z razdelitvijo dobi zaokroženo celoto, ki dopolnjuje njegove nepremičnine. Ker pa je predlagatelj prejel nepremičnine, ki po vrednosti ne dosegajo njegovega solastnega deleža 1/6, saj so za 356,89 EUR manj vredne od vrednosti 1/6 vseh nepremičnin, mu mora predlagateljica izplačati še ta znesek.

8. Glede na uvodoma obrazloženo materialnopravno podlago je torej sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali je možen način delitve solastnih nepremičnin v naravi. Glede na izdelani izvedenski mnenji izvedencev gradbene stroke in kmetijske stroke (z dopolnitvami) je po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da je predmetne solastne nepremičnine mogoče razdeliti v naravi, zato je bilo dolžno pri razdelitvi nepremičnin uporabiti način razdelitve v naravi.

9. Nasprotna udeleženka je v pritožbi zatrjevala, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenega predloga z dne 10. 6. 2016, v katerem je predlagala civilno delitev, podredno pa fizično delitev na način, da se predlagatelju dodeli zgornje nadstropje stanovanjske hiše na parceli št. 256 k.o. ..., še prej pa se stanovanjska hiša etažira in parcela št. 108/1 k.o. ... .

Po presoji pritožbenega sodišča je ta pritožbeni očitek neutemeljen. Sodišču prve stopnje se do predloga nasprotne udeleženke ni bilo potrebno opredeliti iz razloga, ker je nasprotna udeleženka svoj predlog in podredni predlog podala šele v vlogi z dne 6. 7. 2016, to je po petih letih trajanja postopka in po tem, ko sta bili izdelani sodni cenitvi kmetijske in gradbene stroke s ciljem razdelitve solastnih nepremičnin z izplačilom predlagatelju do vrednosti njegovega deleža ter po tem, ko sta bili izdelani in dopolnjeni še izvedenski mnenji kmetijske in gradbene stroke ter po že po izvedencu geodetske stroke opravljeni parcelaciji in izdelanem elaboratu s ciljem razdelitve solastnih nepremičnin v naravi, ko je sodišče prve stopnje torej že izvedlo celoten dokazni postopek in je le še moralo sprejeti odločitev. Zato sodišče prve stopnje s tem, ko se ni opredelilo do predloga nasprotne udeleženke za civilno delitev in do podredno predlagane fizične delitve, ni storilo bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, na katero mora pritožbeno sodišče paziti uradoma. Pritožba pa ni konkretizirala očitka o storjeni kateri drugi bistveni kršitvi določb postopka, na katere pritožbeno sodišče ne pazi uradoma, zato je glede na obrazloženo pritožbeni očitek o storjeni bistveni kršitvi neutemeljen.

10. Ne drži pritožbena trditev, da nasprotni udeleženki ni bila dana možnost seznaniti se s cenitvenimi poročili in mnenji na list. št. 45 do 55 spisa, na list. št. 60 do 69 spisa, na list. št. 154 do 170 spisa, s cenitvenimi poročili in mnenji na list. št. 98 do 99 spisa, 154 do 170 spisa in s pisanji na list. št. 209, 210 in 212 spisa.

V spisovnem gradivu so podatki, ki dokazujejo, da so vsi ti dokazi in pisanja bili vročeni pooblaščencu nasprotne udeleženke. Vročilnice v sodnem spisu dokazujejo, da sta bili cenitveni poročili na list. št. 45 do 55 in 60 do 69 vročeni takratni pooblaščenki nasprotne udeleženke odvetnici J. G., pisanja na list. št. 154 do 170 in dopis na list. št. 212 sta bila vročena njenemu pooblaščencu odvetniku I. H. Pisanji na listnih številkah 98 do 99 in 209 do 210 pa sta vlogi, ki ju je vložila nasprotna udeleženka sama. Nasprotna udeleženka tako po presoji pritožbenega sodišča neutemeljeno očita storjeno kršitev pravice do izjave in do seznanitve s celotnim gradivom, s čimer je smiselno uveljavljala bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, čeprav te kršitve ni konkretno izpostavila.

11. Nerelevantne pa so pritožbene navedbe z očitki o nestrokovnosti cenitve sodnega cenilca gradbene stroke S. K. Sodišče prve stopnje je v točki 15 obrazložitve izpodbijanega sklepa obrazložilo, da je kot podlago za svojo odločitev upoštevalo izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke A. Cenitev sodnega cenilca S. K. torej ni bila podlaga za izpodbijano odločitev, zato so pritožbeni očitki o nestrokovnosti te cenitve brezpredmetni.

12. Prav tako so nerelevantne pritožbene navedbe o neustrezni oceni vrednosti spornega predmeta v zvezi z odmero sodne takse.

Postopanje sodišča v zvezi z odmero sodne takse ne vpliva na pravilnost in zakonitost odločitve o glavni stvari, to je o predlogu za razdelitev solastnih nepremičnin.

13. Neutemeljen je nadaljnji pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje pri delitvi solastnih nepremičnin ni upoštevalo upravičenega interesa solastnikov, da je vrednost nepremičnin nesorazmerno zmanjšalo in uničilo njihov osnovni namen, da ni upoštevalo dosedanjega načina rabe in velikosti idealnega deleža. Z izvedenskimi mnenji kmetijske in gradbene stroke je podprta ugotovitev sodišča prve stopnje, da se z izpodbijano odločitvijo o fizični delitvi nepremičnin ne povzroča škoda na nepremičninah, da predlagatelju dodeljene nepremičnine predstavljajo dopolnitev njegovim (drugim lastnim) nepremičninam, nasprotni udeleženki pa ostane funkcionalna kmetija. Pritožba za svoje trditve ne ponudi nobenega dokaza, zato ne more izpodbiti pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje.

14. Pritožba nadalje navaja, da je predlagatelj v predlogu sam navedel, da fizična delitev ni možna brez znatnega zmanjšanja vrednosti nepremičnine, oziroma zmanjšanja funkcionalnosti in brez investicijskih vlaganj.

Vendar se je po izvedenem dokaznem postopku in torej dokazno podprtih ugotovitvah sodišča prve stopnje izkazalo, da te predlagateljeve trditve niso potrjene.

15. Drži pritožbena trditev, da je predlagatelj navedel tudi, da vse nepremičnine koristi nasprotna udeleženka.

Vendar pa po neizpodbijani ugotovitvi sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka ni bila pripravljena izplačati predlagatelju vrednosti njegovega solastninskega deleža na predmetnih nepremičninah in ob neizpodbijani ugotovitvi, da nasprotna udeleženka na kmetiji zgolj pase škotsko govedo, pritožba neutemeljeno meni, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo interesa nasprotne udeleženke.

Pritožbeno sodišče še dodaja, da je v odgovoru na predlog nasprotna udeleženka izrecno zatrjevala, da so kmetijske površine neobdelane, ker sama nima časa za obdelavo. Iz izvedenskega mnenja izvedenca kmetijske stroke pa izhaja ugotovitev izvedenca v času opravljenega ogleda v juniju 2014, da so ravninske površine zemljišč bivše njive, posejane s travno deteljnimi mešanicami, je pa možna strojna obdelava in pridelava njivskih kultur (koruza, pšenica, krompir ...), na severnem delu kmetijskih in gozdnih zemljišč strojna obdelava ni možna (samo ročno spravilo sena in eventuelna paša), vse ostale površine pa so trajni travniki, oziroma pašnik z nizkimi donosi.

Zato je brez dokazne podlage in neutemeljena pritožbena trditev, da zemljišča, ki jih dobi predlagatelj, nasprotna udeleženka obdeluje in ima na njih posejane kmetijske pridelke, da jih potrebuje. Sicer pa je z izpodbijanim sklepom nasprotna udeleženka prejela v izključno last celo parcelo št. 541/1 k.o. ... (1.700 m2), ki je po vrsti rabe njiva (kar izhaja iz izvedenskega mnenja izvedenca kmetijske stroke), del parc. št. 557/2 k.o. ..., njiva v izmeri 1.890 m2, sedaj parc. št. 557/7 k.o. ... in njivo na delu parc. št. 557/3 k.o. ..., sedaj parc. št. 557/5 k.o. ... v izmeri 2.555 m2. Nasprotna udeleženka je torej pri delitvi solastnih nepremičnin prejela 6.145 m2 njivske površine, predlagatelj pa 6.338 m2 njivske površine, kar vse izhaja iz izvedenskih mnenj izvedenca kmetijske stroke in elaborata o delitvi nepremičnin in ne drži pritožbena trditev, da je predlagatelj prejel najboljša kmetijska zemljišča. 16. Po presoji pritožbenega sodišča so zemljišča glede na vrsto rabe primerno razdeljena, prav tako glede na izkazan interes predlagatelja in nasprotne udeleženke. Dejstvo namreč je, ki izhaja iz njune trditvene podlage in spisovnega gradiva, da nihče od njiju dejansko ni izkazal interesa za kmetijsko pridelavo na njivskih površinah, nasprotna udeleženka pa je izkazala zgolj interes za pašo škotske govedi in s tem za pašne površine. Ob upoštevanju vseh teh okoliščin je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo tudi lokacijo zemljišč, ko je delitev opravilo tako, da imata tako predlagatelj kot nasprotna udeleženka po delitvi enoten kompleks zemljišč in dostop do le-teh po lastnih zemljiščih.

17. Resnična je tudi pritožbena navedba, da je nasprotna udeleženka poudarjala, da želi predlagatelj zgolj pridobiti denarna sredstva in da je trdila, da sta sodna izvedenca postavila nerealno visoko vrednost nepremičnin.

Da želi prvenstveno izplačilo vrednosti svojega solastnega deleža je namreč zatrjeval v predlogu predlagatelj sam. Vendar pa se predlagateljica ni strinjala z izplačilom vrednosti njegovega deleža, saj glede na potek postopka očitno ni bila pripravljena izplačati le-tega predlagatelju. V točki 15 obrazložitve izpodbijanega sklepa pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta nepremičnine povsem enako ocenila, kot potem izvedenca kmetijske in gradbene stroke, pred tem tudi cenilca kmetijske in gradbene stroke, ter da je to bil tudi razlog za zavrnitev dokaznega predloga nasprotne udeleženke po postavitvi še novih izvedencev kmetijske in gradbene stroke (tretjih po vrsti), zato ne drži pritožbena trditev, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tega, zakaj ni angažiralo še novih izvedencev gradbene in kmetijske stroke. Če je nasprotna udeleženka s tem podala očitek o storjeni bistveni kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, je takšen pritožbeni očitek neutemeljen. Če pa je imela v mislih katero drugo bistveno kršitev, pa je ni konkretizirala.

18. Neutemeljeno pritožba tudi očita sodišču prve stopnje, da ni zavzelo stališč do njenih pripomb na izdelani izvedeniški mnenji izvedencev gradbene in kmetijske stroke.

Sodišče prve stopnje je presodilo, da so bile pripombe nasprotne udeleženke na izdelani izvedeniški mnenji izvedencev gradbene in kmetijske stroke, ki sta bili tudi dopolnjeni, pavšalne in pritožbeno sodišče se s tako oceno povsem strinja. S tem je sodišče prve stopnje zavzelo stališče in ne drži pritožbeni očitek, da je storjena bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

Pritožbeno sodišče še dodaja, da po njegovi presoji so se tržne cene nepremičnin v letih po letu 2014 kvečjemu začele dvigati, nikakor pa se niso več zniževale. Zato ob stalnih pripombah nasprotne udeleženke, kot je razvidno iz spisovnega gradiva, da je ocenjena vrednost nepremičnin previsoka (tako na podlagi izdelanih cenitev sodnih cenilcev, kot na podlagi izdelanih cenitev sodnih izvedencev), ni bilo realno pričakovati, da bi novo določeni cenilci, oziroma izvedenci, ugotovili nižjo vrednost predmetnih nepremičnin. Glede na že zgoraj pojasnjeno, da je sodišče prve stopnje v točki 15 obrazložitve zadovoljivo obrazložilo razloge za neugoditev predlogov za postavitev novih cenilcev, oziroma izvedencev, izpodbijani sklep ni obremenjen niti z uveljavljeno bistveno kršitvijo postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Dejanski problem predmetnega nepravdnega postopka je očitno to, da niti predlagatelj niti nasprotna udeleženka nimata interesa za fizično delitev solastnih nepremičnin. Ker pa se glede načina delitve nista sporazumela, fizična delitev pa je po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje mogoča in tudi ekonomsko smotrna za obe stranki tega postopka glede na strokovne ugotovitve izvedencev kmetijske in gradbene stroke, je presoja sodišča prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 70. člena SPZ in je zato materialnopravno pravilna.

19. Glede na zgoraj obrazloženo je povsem neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje konstituiralo drugačen način delitve od predpisanega v 70. členu SPZ. Najmanj nejasna pa je trditev, da se je z odločitvijo sodišča prve stopnje le spremenila solastniška skupnost in da ni bil dosežen temeljni smoter postopka za delitev nepremičnin.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje solastne nepremičnine razdelilo med oba solastnika tako, da je vsak od njiju postal izključni lastnik določenih nepremičnin, katerih vrednost skoraj povsem ustreza njunima idealnima deležema in bo povsem izravnana, ko bo nasprotna udeleženka plačala naloženo plačilo zneska 356,89 EUR predlagatelju.

20. V zvezi s pritožbeno navedbo, da se nasprotna udeleženka ni strinjala in ni sprejela mnenja sodnega izvedenca za geodezijo B. N., ter da se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu do tega ni opredelilo, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je ta izvedenec le opravil delitev parcel po predlogu izvedencev gradbene in kmetijske stroke ter izdelal elaborat, na podlagi katerega bo odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu mogoče izvesti tudi v katastru.

21. Zgrešena je tudi pritožbena trditev, da je bil predmetni nepravdni postopek izveden le v predlagateljevem interesu.

Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta v tem nepravdnem postopku razrešila med seboj očitno zelo sporno solastniško razmerje na solastnih nepremičninah s pridobitvijo izključne lastninske pravice vsak na oddeljenih prej solastnih nepremičninah. Zato je ta nepravdni postopek potekal v interesu obeh udeležencev in je pritožba zoper odločitev o stroških postopka neutemeljena. Vsi nastali stroški v tem nepravdnem postopku so skupni stroški postopka, ki jih je sodišče prve stopnje v točki 26 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno upoštevalo in obrazložilo ter razdelilo med oba udeleženca v skladu z njunima solastnima deležema na razdeljenih nepremičninah.

22. Glede na vse obrazloženo je pritožba v celoti neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

23. Nasprotna udeleženka v pritožbi ni zaznamovala stroškov pritožbenega postopka, zato o teh ni odločeno.