Jedro

Spor o deležih na skupnem premoženju ni obračunska pravda in podlaga za določitev deležev ni matematični izračun vlaganj, ampak je potrebna celovita ocena vseh prispevkov zakoncev v zakonski zvezi.

Poleg vrednosti toženčevega posebnega premoženja in njegovih višjih dohodkov je na strani tožnice treba upoštevati tudi njeno skrb za gospodinjstvo in za otroka, opravljanje dela v hlevu, skrb za živino in za nakup potrebnih živil ter njeno skrb za ohranitev in povečanje skupnega premoženja.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni v I. točki izreka tako, da znaša delež tožnice 40/100 namesto 1/2, ter v II. točki izreka tako, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi izpodbijani, a nespremenjeni del sodbe.

III. Tožnica je dolžna tožencu v roku 15 dni povrniti 275,10 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Višje sodišče v Ljubljani uvodoma pojasnjuje, da je v predmetni zadevi odločalo na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča o prenosu pristojnosti 50 Cp zadev Višjega sodišča v Mariboru na Višje sodišče v Ljubljani Su 199/2020 z dne 4. 2. 2020 v zvezi s popravnim sklepom z dne 14. 2. 2020. 2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spadata nepremičnini parc. št. 5/4 in 5/1, obe k. o. X, in da znaša delež tožnice do nerazdelne 1/2 od celote (I. točka izreka). Sklenilo je, da je toženec dolžan tožnici povrniti pravdne stroške v višini 6.097,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

3. Toženec v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je izrek izpodbijane sodbe v nasprotju z obrazložitvijo, ker je sodišče ugotovilo, da sta skupno premoženje celotni parceli, pri čemer ni upoštevalo vrednosti zemljišč v višini 12.533,15 EUR. Sodišče je napačno štelo, da je posebno premoženje vložil šele ob razpadu skupnosti, ko naj bi bilo zaradi amortizacije vredno le še 12.406,12 EUR, in da je vrednost njegovega posebnega premoženja le 14,8 %. Poudarja, da je izvedenka ocenila vrednost nepremičnin na 317.284,42 EUR, povečanje vrednosti nepremičnin na račun vlaganj obeh pravdnih strank pa je izračunala tako, da je odštela vrednost podedovanih nepremičnin v stanju na dan 14. 11. 1977. Posebno premoženja toženca v stanju na dan 14. 11. 1977 je bilo 93.763,86 EUR brez upoštevanja vrednosti zemljišč. Sodišče je torej napačno razlagalo izvedensko mnenje. Opozarja, da je sodišče ugotovilo, da sta obe pravdni stranki enakovredno prispevali k skupnemu premoženju, v nadaljevanju pa je svojo oceno negiralo. V nasprotju z izpovedbami prič, ki so na splošno izpovedale, da sta delala oba, je sodišče zaključilo, da je bila tožnica tista, ki je v pretežni meri opravljala dela v hlevu, skrbela za živino in nakup potrebnih živil. Prav tako je v zvezi z navedenimi izpovedbami v nasprotju ugotovitev sodišča, da je tožnica v veliki meri skrbela za ohranitev in povečanje skupnega premoženja. Da je tožnica bolj skrbela za ohranitev in povečanje skupnega premoženja, je v nasprotju z dokazi. Poudarja, da glede na celotno premoženje njegovo posebno premoženje vrednostno predstavlja 32 % celotnega premoženja. Navaja, da mu je sodišče naložilo plačilo vseh pravdnih stroškov, čeprav ni v celoti nasprotoval tožbenemu zahtevku, saj je ugovarjal le, da je njegov delež na skupnem premoženju večji kot tožničin. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

4. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je med pravdnima strankama nesporno, da predmetni nepremičnini predstavljata skupno premoženje. Sporen je le delež pravdnih strank na skupnemu premoženju. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da sta obe stranki enakovredno prispevali k skupnem premoženju in odločilo, da sta deleža na skupnem premoženju enaka.

7. Navedeno odločitev je sodišče sprejelo ob upoštevanju vloženega posebnega premoženja s strani toženca. Zaključilo je namreč, da je prispevek tožnice enak prispevku toženca, skupaj z njegovim vloženim posebnim premoženjem. Neutemeljena je zato smiselna pritožbena navedba, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja zaključek, da sta pravdni stranki enakovredno prispevali k skupnemu premoženju.

8. V zvezi s tem je neutemeljeno pritožbeno nasprotovanje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnica opravljala dela v hlevu, skrbela za živino in za nakup potrebnih živil, ki se niso pridelala. Toženec je sam izpovedal, da sta za hlev in živino večinoma skrbeli njegova mati in tožnica, ter potrdil, da je hrano, ki se ni pridelala, kupovala tožnica. Prav tako ugotovitve sodišča, da je tožnica skrbela za ohranitev in povečanje skupnega premoženja, ne omajata pavšalni in zato neutemeljeni pritožbeni navedbi, da so priče na splošno izpovedale, da sta delala oba ter da je navedena ugotovitev v nasprotju z dokazi.

9. Toženec pa utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri upoštevanju vrednosti vloženega posebnega premoženja upoštevalo le vrednost stavb, brez upoštevanja vrednosti zemljišč, na kar je izvedenka v izvedenskem mnenju izrecno opozorila. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je bila vrednost tožnikovega posebnega premoženja z upoštevanjem vrednosti zemljišč približno 29 % celotne vrednosti nepremičnin,1 preostanek pa sta z vlaganji prispevali pravdni stranki skupaj. Slednje pomeni, da bi bil njegov delež z upoštevanjem le vlaganj v nepremičnini 64,5 %. Vendar spor o deležih na skupnem premoženju ni obračunska pravda in podlaga za določitev deležev ni matematični izračun vlaganj, ampak je potrebna celovita ocena vseh prispevkov zakoncev v zakonski zvezi. Glede na obrazloženo je treba poleg vrednosti toženčevega posebnega premoženja in njegovih višjih dohodkov upoštevati na strani tožnice tudi njeno skrb za gospodinjstvo in za otroka, opravljanje dela v hlevu, skrb za živino in za nakup potrebnih živil ter njeno skrb za ohranitev in povečanje skupnega premoženja. Navedeno utemeljuje odločitev, da toženčev delež znaša 60 % (60/100). Posledično je bilo treba pritožbi delno ugoditi in spremeniti sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka tako, da tožničin delež na skupnem premoženju znaša 40 % (40/100) in ne 50/100 oziroma 1/2. 10. V posledici spremembe izpodbijane sodbe je pritožbeno sodišče moralo poseči tudi v odločitev sodišča prve stopnje o povrnitvi pravdnih stroškov (II. točka izreka izpodbijane sodbe). Nobena od strank ni uspela dokazati zatrjevanega deleža na skupnem premoženju. Tožnica je višino svojega prispevka ocenila na 50 %, toženec pa na 75 %. Glede na to, da sta s spremembo izpodbijane sodbe pravdni strani uspeli v podobnem delu, je primerna odločitev, da krijeta vsaka svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje (drugi odstavek 154. člena ZPP). V zvezi s tem je neodločilno v pritožbi izpostavljeno dejstvo, da je toženec priznaval obstoj skupnega premoženja, saj je bila izvedba postopka potrebna zaradi ugotovitve deleža na skupnem premoženju.2

11. V preostalem delu je pritožbeno sodišče ob ugotovitvi, da tudi niso izkazane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega ali materialnega značaja (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP), pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani, a nespremenjeni del sodbe (353. člen ZPP).

12. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi drugega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP. Tožencu so priznani stroški za sestavo pritožbe (1125 točk po tar. št. 21/1 Odvetniške tarife, OT) in 21,25 točk za administrativne stroške (11. člen OT), skupaj 1146,25 točk oziroma 687,75 EUR. Glede na to, da je toženec s pritožbo uspel v 40 % (z izpodbijano sodbo prisojeni delež 50/100 je uspel zvišati na 60/100, kar predstavlja 40 % uspeh glede na zahtevani delež v višini 75/100) mu pripada 275,10 EUR, ki mu jih je tožnica dolžna povrniti v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

1 Celotna vrednost nepremičnin je ocenjena na 329.817,57 EUR (z upoštevanjem zemljišča), od tega predstavlja vrednost tožnikovega posebnega premoženja 96.130,82 EUR (z upoštevanjem zemljišča). 2 Prim. sodbo VSL II Cp 379/2018 z 29. 8. 2018.