Jedro

Sodišči nižjih stopenj sta tožbenemu zahtevku ugodili, izpodbijani odločbi odpravili in tožniku priznali pravico do izplačevanja državne štipendije tudi v študijskem letu 2020/2021. Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana za leto 2019 sta namreč ugotovili v višini 677,84 EUR, ker sta pri izračunu izvzeli regres za letni dopust v višini 756,65 EUR, češ da to ni obdavčljiv dohodek, ker ne dosega višine povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.

O napačnosti tega stališča se je vrhovno sodišče že izreklo v sodbi VIII Ips 32/2022 z dne 20. 12. 2022, ki se je sicer nanašala na pravico do otroškega dodatka, enako razlogovanje pa velja tudi glede pravice do države štipendije, ki je odvisna od materialnega položaja vlagatelja in oseb iz 10. člena ZUPJS.

Regres za letni dopust je obdavčljiv dohodek, saj gre za dohodek iz zaposlitve (delovnega razmerja), ki je predmet obdavčitve (1. točka 18. člena v zvezi s 15. členom in 2. točka prvega odstavka 37. člena ZDoh-2).

Regres za letni dopust ni zajet v poglavju III/1 ZDoh-2. Samo zato, ker je do določene višine deležen posebne davčne obravnave (se ne všteva v davčno osnovo), ga ni mogoče šteti za dohodek, ki je oproščen plačila dohodnine, pač pa gre v smislu 1. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS za obdavčljiv dohodek, ki ni oproščen plačila dohodnine. Tak dohodek pa je treba upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja osebe, ki uveljavlja pravice iz javnih sredstev.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožbi tožene stranke ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek za odpravo odločbe Centra za socialno delo Maribor št. 1231-45658/2020-31992/5 z dne 23. 10. 2020 in odločbe tožene stranke št. 12300-2927/2020/2 z dne 24. 11. 2021, za priznanje pravice do izplačevanja državne štipendije v študijskem letu 2020/2021 in za odmero ter izplačilo državne štipendije za študijsko leto 2020/2021, zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo toženke z dne 24. 11. 2021 in odločbo Centra za socialno delo Maribor z dne 23. 10. 2020. Tožniku je priznalo pravico do izplačevanja državne štipendije tudi v študijskem letu 2020/2021 ter toženki naložilo, da mu v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe odmeri in izplača državno štipendijo za študijsko leto 2020/2021. 2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 179/2022 z dne 29. 11. 2022 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali se regres za letni dopust v celoti upošteva kot dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v skladu s 1. točko prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010 in naslednji).

4. Toženka v reviziji navaja, da je sodišče ob odločanju o tožnikovi pravici do državne štipendije pri izračunu povprečnega dohodka na družinskega člana napačno izvzelo regres za letni dopust. Zmotno je stališče, da se upošteva le regres za letni dopust, ki presega povprečno mesečno plačo zaposlenih v Sloveniji. Gre za napačno razlago določb ZUPJS, saj regres za letni dopust ni oproščen plačila dohodnine, temveč je do zneska 100 % povprečne mesečne plače le izvzet iz davčne osnove. Regres za letni dopust je dohodek iz delovnega razmerja, torej je dohodek iz zaposlitve in je obdavčljiv. Tudi ni naštet med dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine. Zato ga je treba všteti v dohodek tožnikove družine in tožbeni zahtevek zavrniti.

5. Tožnik je vložil odgovor na revizijo. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima stranka sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Ker tožnik tega ni izkazal, njegovih navedb iz odgovora na revizijo ni mogoče upoštevati.

6. Revizija je utemeljena.

7. Vrhovno sodišče na podlagi 371. člena ZPP preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8. Toženka je z odločbo z dne 24. 11. 2021 zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Centra za socialno delo Maribor z dne 23. 10. 2020, s katero je bilo odločeno, da tožniku za študijsko leto 2020/2021 štipendijsko razmerje miruje, ker povprečni mesečni dohodek na družinskega člana za leto 2019 (v višini 698,86 EUR) presega zgornjo mejo povprečnega mesečnega dohodka na osebo (v višini 680,56 EUR).

9. Sodišči nižjih stopenj sta tožbenemu zahtevku ugodili, navedeni odločbi odpravili in tožniku priznali pravico do izplačevanja državne štipendije tudi v študijskem letu 2020/2021. Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana za leto 2019 sta namreč ugotovili v višini 677,84 EUR, ker sta pri izračunu izvzeli regres za letni dopust v višini 756,65 EUR, češ da to ni obdavčljiv dohodek, ker ne dosega višine povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji1. 10. O napačnosti tega stališča se je Vrhovno sodišče RS že izreklo v sodbi VIII Ips 32/2022 z dne 20. 12. 2022, ki se je sicer nanašala na pravico do otroškega dodatka, enako razlogovanje pa velja tudi glede pravice do države štipendije, ki je odvisna od materialnega položaja vlagatelja in oseb iz 10. člena ZUPJS. Materialni položaj vlagatelja in teh oseb se ugotavlja glede na njihov dohodek in premoženje (9. člen ZUPJS). Po 1. točki prvega odstavka 12. člena ZUPJS se v dohodek, ki se upošteva, štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Pri razlagi te določbe je treba izhajati iz splošnega načela, da se upoštevajo vsi dohodki in prejemki, razen tistih, ki so izrecno izvzeti (zakon namreč zasleduje načelo, da je pri ugotavljanju upravičenosti do socialnega transferja treba upoštevati vse dohodke in prejemke, s katerimi družina dejansko razpolaga, ne glede na to, ali so vir dohodnine)2, zlasti pa iz razvrstitve neobdavčenih dohodkov, kot jih opredeljuje 17. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2, UPB Ur. l. RS, št. 13/2011 in naslednji): dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine; dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo; in dohodki, ki se glede na 19. člen zakona ne štejejo za dohodke.

11. V skladu z 2. točko prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 je regres za letni dopust dohodek iz delovnega razmerja, ki se na podlagi 13. točke prvega odstavka 44. člena tega zakona ne všteva v davčno osnovo do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Po stališču, ki sta ga zavzeli sodišči nižjih stopenj, je razlikovanje med tremi vrstami neobdavčenih dohodkov iz 17. člena ZDoh-2 nepomembno, čeprav je pri razlagi 1. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS to razlikovanje bistveno: določba zajema le obdavčljive dohodke, ki niso oproščeni plačila dohodnine. To pomeni, da so izvzeti dohodki, ki sploh niso obdavčljivi in dohodki, ki so sicer obdavčljivi, a so oproščeni plačila dohodnine.

12. Regres za letni dopust je obdavčljiv dohodek, saj gre za dohodek iz zaposlitve (delovnega razmerja), ki je predmet obdavčitve (1. točka 18. člena v zvezi s 15. členom in 2. točka prvega odstavka 37. člena ZDoh-2). Kot navedeno je pomembno, da ZDoh-2 dohodke, od katerih se ne plača dohodnina, deli na tiste, ki so oproščeni plačila (poglavje III/1, 20. do 34. člen) in tiste, ki se ne vštejejo v davčno osnovo (44. člen za dohodke iz delovnega razmerja). Regres za letni dopust ni zajet v poglavju III/1 ZDoh-2. Samo zato, ker je do določene višine deležen posebne davčne obravnave (se ne všteva v davčno osnovo), ga ni mogoče šteti za dohodek, ki je oproščen plačila dohodnine3, pač pa gre v smislu 1. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS za obdavčljiv dohodek, ki ni oproščen plačila dohodnine. Tak dohodek pa je treba upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja osebe, ki uveljavlja pravice iz javnih sredstev.

13. Glede na navedeno sta sodišči nižjih stopenj zmotno uporabili materialno pravo in neutemeljeno ugodili tožbenemu zahtevku. Zato je vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje in posledično sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je pritožbi toženke ugodilo in tožbeni zahtevek zavrnilo.

14. Odločitev je sprejelo soglasno.

1 Ta je v letu 2019 znašala 1.133,50 EUR. 2 Glej Poročevalec Državnega zbora z dne 5. 5. 2010, EPA 1029-V, prva obravnava predloga ZUPJS. 3 To izhaja tudi iz Pravilnika o podrobnejši opredelitvi podatkov o obdavčljivih dohodkih, ki niso oproščeni plačila dohodnine (Ur. l. RS, št. 52/14 in naslednji).