Jedro

Vrednost spornega predmeta za nedenarne zahtevke ni bila navedena ne v tožbi in ne kasneje, zato revizija v tem delu ni dovoljena.

Izrek

Revizija proti odločitvi o zavrnitvi plačila zneska 3,324.901,40 SIT se zavrne, v ostalem pa zavrže.

Obrazložitev

Tožnik je vložil tožbo s trditvijo, da sta mu toženi stranki ob rekonstrukciji magistralne ceste ... v kraju M., kjer je lastnik parcel št. 125, 551/1 in 680/1 k.o. ..., povzročili škodo. Po njegovih trditvah sta toženki brez njegovih soglasij in dovoljenj posegli v njegove nepremičnine, zaradi česar je zahteval vzpostavitev prejšnjega stanja in plačilo odškodnine.

V prvem sojenju je bilo s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. Cp 634/99 z dne 5.6.2001, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. P 465/95 z dne 11.11.1998, pravnomočno odločeno o tožnikovih zahtevkih v zvezi s škodo na njegovi parceli št. 125 k.o. ... V preostalem delu je bila prvostopenjska sodba razveljavljena.

V novem sojenju je sodišče prve stopnje s sodbo z dne 20.9.2004 delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženkama naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja na parcelah št. 555/1 in 680/1 k.o. ... Naložilo jima je, da se dostop do tožnikove parcele št. 551/1 k.o. ... omogoči tožniku po dovozni poti z magistralne ceste pri prečnem profilu P 392 s priključkom na obstoječo služnostno pot, ki do parcele št. 551/1 poteka preko parcele št. 551/7 in drugih, s tem, da se odstrani nizek zid ob tej dovozni poti ter se z gramoziranjem uredi brežina. Nadalje je naložilo graditev cevnega propusta širine 3,5 m preko jarka, ki poteka vzporedno z magistralno cesto na parceli št. 680/1 k.o. ... Končno je toženkama naložilo plačilo odškodnine v znesku 185.098,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo, in sicer: 1. da se do parcele št. 551/1 na prečnem profilu 393 uredi cestni priključek v dolžini 15 m in širini 3,5 m; 2. da se na parceli št. 680/1 ob rekonstrukciji izkopan jarek zasuje in prestavi na parcelno mejo med parcelama št. 680/1 in 683/1 k.o. ..., že prej obstoječi jarek pa mora biti plitvejši, s parcele pa je treba odstraniti električni drog; 3. da se na parcelah št. 680/1 in 551/1 novozgrajena magistralna cesta vzpostavi v stanje pred rekonstrukcijo. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek za plačilo zneska 3.324.901,40 SIT odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Tožniku je naložilo povrnitev pravdnih stroškov druge tožene stranke v znesku 955.115,20 SIT.

Sodišče druge stopnje je s sodbo in s sklepom z dne 14.6.2005 zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik je dne 5.9.2005 vložil laično revizijo, v kateri izpodbija vse sodbe in sklepe, izdane v tem pravdnem postopku. Predlaga razveljavitev oziroma zavrženje vseh sodnih odločb in potrditev odločb o lokacijskem in gradbenem dovoljenju. Nobeno od sodišč ni pristojno, da spremeni pravnomočno odločbo lokacijskega ter gradbenega dovoljenja, izdanega za magistralno cesto. Investitor je brez njegovega soglasja delal posege in povzročil škodo na njegovih nepremičninah in si ni pridobil dokaza o pravici uporabljati zemljišče. Za povzročeno škodo je dolžan vse vzpostaviti v prejšnje stanje, ko bodo lahko uradni cenilci odločili o nastali škodi. Tožnik v nadaljevanju našteva, kaj vse naj se vzpostavi v prejšnje stanje in navaja dokaze o tem, da je bilo poseženo na njegova zemljišča in povzročena škoda. Meni, da je upravičen do povrnitve nastale škode in do vzpostavitve prejšnjega stanja.

Revizija je bila vročena nasprotnima strankama, ki nanjo nista odgovorili in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija v delu, ki se nanaša na odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine 3,324.901,40 SIT je neutemeljena, v ostalem pa ni dovoljena.

Tožnik v reviziji navaja člene Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77, Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90), ki je veljal do 13.7.1999. Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 - 2/2004) je začel veljati dne 14.7.1999, uporablja pa se za vse zadeve, v katerih se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal po 13.7.1999 (498. člen ZPP).

Tožnik z revizijo izrecno izpodbija sodbo in sklep Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. Cp 634/99 z dne 5.6.2001, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. P 465/95 z dne 11.11.1998. Ta prvostopenjska sodba je bila izdana pred uveljavitvijo novega ZPP, zato za odločitev o reviziji proti sodbi opr. št. Cp 634/99, v zvezi s sodbo opr. št. P 465/95 veljajo prejšnji predpisi, torej ZPP/77. Za vložitev revizije je slednji v prvem odstavku 382. člena določal rok 30 dni od vročitve prepisa drugostopenjske sodbe. Tožniku je bila ta vročena dne 11.7.2001. Revizija, ki jo je vložil dne 5.9.2005, je vložena po izteku 30-dnevnega roka, kar pomeni, da je prepozna. Tožnikovo revizijo proti sodbi opr. št. Cp 634/99 v zvezi s sodbo opr. št. P 465/95 je zato revizijsko sodišče kot prepozno po 389. členu ZPP/77 zavrglo.

Sodba opr. št. P 505/2001 je bila izdana dne 20.9.2004, kar pomeni, da za postopek v zvezi z njo in za revizijo proti sodbi opr. št. Cp 1934/2004 z dne 14.6.2005 veljajo določbe novega Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Po določbi drugega odstavka 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT. Izhodišče za ugotovitev vrednosti izpodbijanega dela sodbe pa je vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi. Če se tožbeni zahtevek nanaša na denarni znesek, je vrednost spornega predmeta enaka vrednosti glavnega zahtevka. Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je za dovoljenost revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP). Enako je v času vložitve tožbe določal tedaj veljavni drugi odstavek 40. člena ZPP/77, v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZPP/77. Po tretjem odstavku 44. člena ZPP (oziroma prej po tretjem odstavku 39. člena ZPP/77) je lahko sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog nasprotne stranke zaradi očitno previsoko ali prenizko ocenjene vrednosti spornega predmeta najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari s sklepom določilo ustrezno vrednost spornega predmeta.

V tej pravdni zadevi je tožeča stranka uveljavljala več denarnih in nedenarnih zahtevkov na različnih dejanskih podlagah (drugi odstavek 41. člena ZPP). Ob vložitvi tožbe dne 10.5.1993 vrednosti spornega predmeta v zvezi z nedenarnimi tožbenimi zahtevki ni navedla. Tudi toženki določitve vrednosti spornega predmeta nista zahtevali. Šele na šestem naroku za glavno obravnavo je v zapisniku navedeno, da obe stranki sporazumno dogovorita novo sporno vrednost predmetne zadeve v višini 3,687.542,80 SIT, pri čemer prejšnja vrednost ni bila niti navedena niti določena. V zvezi z navedenim zapisom pa tudi ni nobenega sodnega sklepa. Revizijsko sodišče ugotavlja, da v tej pravdni zadevi vrednost spornega predmeta za nedenarne zahtevke ni bila navedena ne v tožbi ne pravočasno ugotovljena v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP (tretjim odstavkom 39. člena ZPP/77) niti s sklepom sodišča kasneje. Ker je v premoženjskih sporih, kar je tudi obravnavani, revizija dovoljena samo tedaj, če vrednost spornega predmeta presega 1,000.000 SIT, revizija ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta ni določena (primerjaj pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 16.12.1993, Poročilo št. 2/93, str. 12). Tožnikovo revizijsko izpodbijanje odločitve o zahtevkih za vzpostavitev prejšnjega stanja, ki niso denarni zahtevki in ki niso opredeljeni z vrednostjo spornega predmeta, je torej nedovoljeno. Revizijsko sodišče je zato tožnikovo revizijo v delu, ko izpodbija odločitev o zahtevkih za vzpostavitev prejšnjega stanja, zavrglo (377. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 367. člena ZPP).

Tožnik z revizijo nasprotuje odločitvi o pravdnih stroških. Revizija zoper pravnomočno odločbo o pravdnih stroških ni dovoljena (primerjaj pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 15.12.1998, Pravna mnenja, št. 2/98, str. 4). Revizija proti sklepu je namreč po prvem odstavku 384. člena ZPP dovoljena le tedaj, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Sklep o pravdnih stroških pa ne sodi med take sklepe, zato v zvezi s pravdnimi stroški revizija ni dovoljena. Revizijsko sodišče je zato tožnikovo revizijo v delu, ki se nanaša na pravdne stroške, zavrglo (377. člen ZPP v zvezi s prvim in četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

Enako kot zgoraj velja tudi za izpodbijanje sklepa v zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks. Tudi v takem primeru ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, tako da revizija ni dovoljena. Revizijsko sodišče je tožnikovo revizijo zato zavrglo tudi v delu, ki se nanaša na sklep glede sodnih taks.

V izpodbijani sodbi je pravnomočno zavrnjen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine 3,324.901,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz tožnikove revizije ni razvidno vsebinsko grajanje navedene odločitve, razen splošne trditve, da je povzročitelj škode to škodo dolžan povrniti. Zato je revizijsko sodišče opravilo preizkus tega dela izpodbijane sodbe glede uporabe materialnega prava, kar je dolžno storiti po uradni dolžnosti (371. člen ZPP). Zgolj s členi ZPP/77 navedene kršitve postopka (3. in 11. točka drugega odstavka 354. člena ZPP/77) v reviziji niso niti konkretizirane niti obrazložene, zato jih revizijsko sodišče ne more upoštevati. Materialnopravni preizkus odločitve o zavrnitvi zahtevka za plačilo 3,324.901,40 SIT pa je pokazal, da je ta odločitev pravilna. Ob vezanosti na dejanske ugotovitve nižjih sodišč (tretji odstavek 370. člena ZPP) je pravilno prisojena odškodnina v znesku 185.098,60 SIT z obrestmi, presežek do uveljavljanih 3,510.000 SIT pa je utemeljeno zavrnjen. Tožnik je namreč dokazal nastanek škode zaradi otežkočenega spravila lesa s parcele št. 551/1 v znesku 82.794 SIT, medtem ko za ugotovitev nadaljnje škode ne v izvedenskih mnenjih ne v drugih dokazih ni bilo podlage. Za izgubo pridelka na parceli št. 680/1 pa sta nižji sodišči ocenili, da znaša škoda 102.304,60 SIT, medtem ko višje škode tožnik ni dokazal. Zaključiti je torej, da je glede na dejanske ugotovitve zaradi ravnanja toženih strank materialnopravno pravilna odločitev o prisoji zneska 185.098,60 SIT in zavrnitvi zahtevka za plačilo nadaljnjih 3,324.901,40 SIT. Ker tako ne gre za zmotno uporabo materialnega prava, je revizijsko sodišče tožnikovo revizijo v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka za plačilo 3,324.901,40 SIT zavrnilo (378. člen ZPP).

Glede na revizijsko navedbo o obnovi postopka revizijsko sodišče še dodaja, da je o predlogu za obnovo postopka dolžno odločati Okrožno sodišče v Mariboru.