30. 6. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Ramize Muhibić, Bosna in Hercegovina, ki jo zastopa Vera Kovačević, odvetnica v Ljubljani, na seji 30. junija 2023

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 11. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (Uradni list RS, št. 48/15) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 59/2021 z dne 14. 9. 2022 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. I U 890/2019 z dne 9. 11. 2020 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnica je na podlagi Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (v nadaljevanju ZNISESČP) vložila zahtevo za verifikacijo. Sklad Republike Slovenije za nasledstvo (v nadaljevanju Sklad) je zahtevo zavrgel. V prvem odstavku 11. člena ZNISESČP je določen prekluzivni rok za vložitev zahteve za verifikacijo stare devizne vloge, in sicer so upravičenci tako zahtevo lahko vložili od 1. 12. 2015 do 31. 12. 2017. Pritožnica je zahtevo vložila 17. 4. 2019, zato je bila njena vloga prepozna. Pritožnica je vložila tožbo, ki jo je Upravno sodišče zavrnilo. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo.

2.Pritožnica zatrjuje, da sta Vrhovno in Upravno sodišče kršila 2., 5., 14., 22., 23., 25. in 33. člen Ustave, 6. in 13. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter 1. člen Prvega protokola k EKČP. Meni, da je prvi odstavek 11. člena ZNISESČP, na katerem temelji odločitev Vrhovnega sodišča, v neskladju z Ustavo. Trdi, da je protiustavnost zakonske ureditve zatrjevala že v upravnem sporu. Stališče Vrhovnega sodišča, da je sporni rok razumen, naj bi bilo v neskladju z zgoraj navedenimi določbami Ustave. Pritožnica meni, da je 25-mesečni rok prekratek, ker naj zakonodajalec ne bi upošteval specifičnih okoliščin, v katerih so upravičenci za verifikacijo deviznih vlog. Navaja, da gre za starejše osebe, ki so večinoma neuke. Navedene osebe naj ne bi bile seznanjene z uporabo svetovnega spleta ali z uporabo računalnika. Pritožnica poudarja, da gre za osebe, ki ne živijo v Republiki Sloveniji. Zakonodajalec bi moral upoštevati, da so navedene osebe na izplačilo čakale že več kot desetletje in da je prišlo zaradi vojne do uničenja dokumentacije in arhivov. Pritožnica meni, da je bila priprava zahtevka za verifikacijo zahtevna in da zbiranje dokumentacije ni bilo enostavno. Zato naj bi določitev roka za vložitev zahteve za verifikacijo bila v nasprotju z namenom ureditve, in sicer zahtevati verifikacijo neizplačane devizne vloge in odpraviti ugotovljene kršitve človekovih pravic. Neupoštevanje položaja upravičencev naj bi pomenilo kršitev načela enakosti. Pritožnica poudarja, da iz odločitev ESČP v zadevah Vehbija Hodžić proti Sloveniji z dne 4. 4. 2017 in Stojan Zeljković proti Sloveniji z dne 5. 9. 2017 ne izhaja, da bi ESČP rok za vložitev zahteve za verifikacijo že ocenilo kot skladnega z zahtevami iz sodbe ESČP v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji z dne 6. 11. 2012.

3.Pritožnica je vložila tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 11. člena ZNISESČP. Zatrjuje, da je izpodbijana določba v neskladju z 2., 5., 14., 22., 23., 25. in 33. členom Ustave, 6. in 13. členom EKČP ter 1. členom Prvega protokola k EKČP. Pobudnica pravni interes utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo, protiustavnost izpodbijane določbe pa utemeljuje z enakimi razlogi, kot jih je navedla že v ustavni pritožbi.

4.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, ker je Ustavno sodišče izpodbijano zakonsko ureditev že presojalo s sklepom št. U-I-39/22, Up-16/22 z dne 19. 4. 2023. Pobudnica ne navaja razlogov, ki jih Ustavno sodišče ne bi upoštevalo že pri prejšnjem odločanju o istih vprašanjih, niti ne odpira novih pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

5.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik