Jedro

Predpisan obrazec omogoča le enostavnejšo podajo izjave in je namenjen poenostavitvi postopka odločanja o oprostiti plačila sodnih taks za stranke in za sodišče. Če stranka v predlogu (ali v morebitni dopolnitvi predloga) poda prej navedene podatke in zanje ponudi dokaze, pa sodišče njene vloge ne more šteti kot nepopolne zgolj zato, ker izjave o premoženjskem stanju ni predložila na predpisanem obrazcu.

Sodišče je pri odločanju o predlogu za oprostitev ali odlog plačila sodne takse vezano na trditeveno podlago predlagatelja. Šele v kolikor je ta podana, lahko v zvezi z njo izvaja dokaze, pa še to le tiste, ki jih predlaga predlagatelj.

Po uradni dolžnosti lahko sodišče le preverja pravilnost njegove izjave, v kolikor dvomi v resničnost danih podatkov. Nikakor pa ni dolžno potrebnih podatkov po javnih evidencah iskati samo, po uradni dolžnosti in brez ustrezne trditvene podlage.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek (1. točka izreka) in odločilo, da se pritožba tožene stranke šteje za umaknjeno (2. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se iz vseh dovoljenih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Napačno je pritožbeno naziranje, da je sodišče prve stopnje toženčev predlog za oprostitev ali (vsaj) odlog plačila sodne takse zavrglo zato, ker predlogu niso bili priloženi dokazi o premoženjskem, likvidnostnem in finančnem stanju, ki bi jih sodišče lahko pridobilo po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse zavrglo iz drugega razloga, in sicer zato, ker slednja, tudi po njegovem pozivu na dopolnitev predloga, ni navedla prav nobenih podatkov o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju. To pomeni, da sploh ni podala popolnega predloga.

5. Popolnost predloga je določena v 12. členu Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Ta določa, da mora stranka predlogu predložiti pisno izjavo o (svojem) premoženjskem stanju. Vsebina in oblika obrazca izjave je sicer predpisana, a to (skladno s sodno prakso(1)) ne pomeni, da je predlog, ki mu ni priložen predpisan obrazec, nepopoln. ZST-1 namreč določa tudi bistveno vsebino takšne izjave. Če je stranka pravna oseba, mora ta vsebovati zlasti podatke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini (tretji odstavek 12. člena ZST-1). Predpisan obrazec tako omogoča le enostavnejšo podajo izjave in je namenjen poenostavitvi postopka odločanja o oprostiti plačila sodnih taks za stranke in za sodišče. Če stranka v predlogu (ali v morebitni dopolnitvi predloga) poda prej navedene podatke in zanje ponudi dokaze, pa sodišče njene vloge ne more šteti kot nepopolne zgolj zato, ker izjave o premoženjskem stanju ni predložila na predpisanem obrazcu.

6. Vendar pa v obravnavanem primeru takšna situacija ni podana. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožena stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne navedla le, da nima sredstev za plačilo in jih tudi ne bo mogla zagotoviti brez škode za svojo dejavnost (brez kakršnekoli obrazložitve ali dokaznega predloga). Sodišče prve stopnje jo je s sklepom XIV Pg 2826/2014 z dne 12. 11. 2015 pozvalo, naj predlog v roku dopolni tako, da predloži pisno izjavo o premoženjskem stanju v skladu z zakonom in navede relevantna dejstva za oprostitev plačila sodne takse. Pri tem se je sklicevalo na 12. člen ZST-1. Toženo stranko je tudi opozorilo na posledice, ki bodo nastale, če predloga ne bo dopolnila.

7. Tožena stranka ne zanika, da takšne dopolnitve ni podala. O svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju tako tudi po pozivu sodišča ni povedala ničesar. Sodišče pa je pri odločanju o predlogu za oprostitev ali odlog plačila sodne takse vezano na trditeveno podlago predlagatelja. Šele v kolikor je ta podana, lahko v zvezi z njo izvaja dokaze, pa še to le tiste, ki jih predlaga predlagatelj (trditveno in dokazno breme v zvezi z vsemi relevantnimi dejstvi, ki upravičujejo oprostitev ali odlog plačila sodne takse, je na predlagatelju – 212. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Po uradni dolžnosti lahko sodišče le preverja pravilnost njegove izjave, v kolikor dvomi v resničnost danih podatkov (četrti odstavek 12. člena ZST-1). Nikakor pa ni dolžno potrebnih podatkov po javnih evidencah iskati samo, po uradni dolžnosti in brez ustrezne trditvene podlage.

8. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse je tako pravilna.(2) Posledično je pravilna tudi odločitev, da se zaradi neplačila sodne takse pritožba tožene stranke zoper sodbo XIV Pg 2826/2014 z dne 17. 3. 2015, šteje za umaknjeno.

9. Ker s pritožbo uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa ni našlo niti kršitev na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena (v zvezi s prvim odstavkom 366. člena) ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Glej npr. sklep VSL II Cpg 568/2015, VSL sklep I Cp 153/2009, II Cpg 868/2015. Op. št. (2): Na takšno odločitev ne more vplivati niti pritožbeno sklicevanje na odločbo VS RS, II Ips 34/2003 (v kateri je VS pojasnilo, da revizija ni dovoljena zoper sklepe, s katerimi ni končan postopek o glavni stvari) in sklep VSL I Cpg 495/2018 (v kateri je pritožnik očitno podal zadostne navedbe, ki bi lahko bile predmet dokazovanja).