Jedro

Sklep o odlogu izvršbe glede na določbe 2. člena ZUS-1 namreč ni upravni akt ali drug posamični akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. S tem sklepom ni odločeno oziroma poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist revidentke. Vsebinsko odločitev o revidentkini pravici, obveznosti oziroma pravni koristi vsebuje namreč izvršilni naslov.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revidentka po odvetniku vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. Priglaša tudi stroške revizijskega postopka. Naknadno je revidentka vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 84. člana ZUS-1. K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka) je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentkino tožbo zoper sklep gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper z dne 28. 7. 2008. Z navedenim sklepom je prvostopenjski upravni organ zavrnil revidentkino zahtevo za odlog izvršbe odločbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper z dne 25. 1. 2008 (s katero je bila odrejena odstranitev počitniškega objekta z zunanjo ureditvijo na zemljišču s parc. št. ... k. o. ... ter vzpostavitev v prejšnje stanje). Izvršba je bila dovoljena s sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 27. 5. 2008. Zavrnitev zahteve za odlog izvršbe je inšpekcijski organ utemeljil s sklicevanjem na določbo tretjega odstavka 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP. Tožena stranka je z odločbo z dne 15. 7. 2009 revidentkino pritožbo zoper izpodbijani prvostopenjski sklep zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že večkrat ugotovilo (Up-858/20008, Up 1124/2008, Up-1057/2008, Up-1186/2008, Up-1808/2008), da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidentka uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča in ob primerni uporabi določbe četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

6. Revidentka kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje pravne razlage 49. člena Zakona o stavbnih zemljiščih - ZSZ.

7. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje za odločitev v tem primeru, ko se s tožbo v upravnem sporu izpodbija sklep o odlogu izvršbe. Sklep o odlogu izvršbe glede na določbe 2. člena ZUS-1 namreč ni upravni akt ali drug posamični akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. S tem sklepom ni odločeno oziroma poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist revidentke. Vsebinsko odločitev o revidentkini pravici, obveznosti oziroma pravni koristi vsebuje namreč izvršilni naslov, to je odločba gradbenega inšpektorja z dne 25. 1. 2008, s katero ji je bila naložena obveznost odstranitve spornega objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja, s sklepom, izpodbijanim v tem upravnem sporu, pa se ta odločitev ne spreminja. Takšno stališče je skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (na primer: I Up 367/2009, I Up 136/2010). Upoštevaje navedeno, izpostavljeno vprašanje glede na vsebino zadeve v obravnavanem primeru (ko ne gre za presojo pravilnosti in zakonitosti samega izvršilnega naslova), ni pomembno pravno vprašanje.

8. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Na podlagi določbe drugega odstavka 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena tega zakona. Ker je bilo v reviziji s tem sklepom že odločeno, ni več zakonske podlage za izdajo začasne odredbe v revizijskem postopku. Zato je Vrhovno sodišče revidentkino zahtevo za izdajo začasne odredbe ob smiselni uporabi 89. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.

K III. točki izreka:

10. Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (165. člen v zvezi z 54. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP in s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).