Jedro

Uporaba domneve iz petega odstavka 31. člena ZEN je dopustna le, kolikor iz zapisnika izhaja, da je bil prisotni mejaš, ki se z mejo ne strinja, pozvan, da pokaže drugačen potek meje, kar pa v konkretni zadevi iz zapisnika ne izhaja.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Območne geodetske uprave Koper, Geodetska pisarna Postojna, št. 02112-14/2016-10 z dne 19. 5. 2016, odpravi in se zadeva vrne upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Geodetska uprava RS, Območna geodetska uprava Koper, Geodetska pisarna Postojna (v nadaljevanju prvostopni organ) pod 1. točko izreka odločila, da se v katastrski občini ... kot urejen evidentira del meje parcel: - 1398/43 s sosednjimi parcelami 1398/45, 1398/44, 1398/47, 1390/40 in 1398/6; - 1398/6 s sosednjimi parcelami 1398/40, 1398/41, 1398/42 in 1398/46; in - 1398/46 s sosednjimi parcelami 1398/42, 1404 in 1398/45. Nadalje je odločila, da je grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu ter da so urejene meje označene poudarjeno (2. točka izreka). Stroškov postopka ni bilo (3. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je A.A. po pooblaščencu B.B. s.p., na prvostopni organ vložil zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejenega dela meje obravnavanih parcel v katastrski občini ... . Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilniku o urejanju mej ter spreminjanju ter evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik) izdelalo geodetsko podjetje, oziroma samostojni podjetnik B.B. s.p. iz ... . Elaborat je potrdila C.C., ing. geodezije, kot odgovorni geodet. V nadaljevanju je prvostopni organ ugotovil, da je bil zahtevi priložen elaborat, katerega vsebino predpisujeta ZEN in Pravilnik. Z vpogledom v elektronsko zemljiško knjigo je preveril, da je bila lastnikom parcel, katerih meja se je urejala, in lastnikom sosednjih parcel zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Po opravljenem preizkusu vloge v skladu s 35. členom ZEN je ugotovil, da ni razlogov za zavrnitev vloge predlagatelja. Nadalje je ugotovila, da Č.Č. (tožeča stranka) na mejni obravnavi ni podpisal izjave o strinjanju s predlagano mejo in svoje meje za parcelo 1398/45 k.o. ... ni pokazal, pač pa je pokazal le mejo za parc. št. 1398/5 te k.o.. Ker Č.Č. na mejni obravnavi ni podpisal soglasja za predlagano mejo za parc. št. 1398/45 k.o. ..., katero je določil geodet, svoje meje pa ni pokazal, se skladno s petim odstavkom 31. člena ZEN šteje, da soglaša s potekom predlagane meje. Po tem, ko je prvostopni organ preveril, ali podatki o mejah omogočajo njeno evidentiranje je ugotovil, da je ta pogoj izpolnjen. Po dokončnosti odločbe bo Geodetska uprava evidentirala urejeno mejo v zemljiškem katastru in izdala obvestilo o površini parcel, ki imajo urejeno mejo.

3. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo, št. 3532-106/2016/2 z dne 19. 10. 2010, pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo zavrnilo. V zvezi s pritožbenim ugovorom tožeče stranke je navedlo, da morajo lastniki, ki ne soglašajo s predlagano mejo, ki jo določi geodet, pokazati svojo mejo. Če tega ne storijo, se šteje, da s predlagano mejo soglašajo. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da tožeča stranka meje med parcelo št. 1398/34 k.o. ... in sosednjo parcelo 1398/54 k.o. Hrašče ni pokazala, niti podpisala zapisnika. Na ustni obravnavi, opravljeni dne 26. 4. 2016, na kateri je bila seznanjena z vsebino elaborata za ureditev meje, je imela možnost izreči se o zanjo sporni meji, česar pa ni storila.

4. Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločbo prvostopnega organa. V tožbi, tako kot v pritožbi, navaja, da zavrača ugotovitev tožene stranke, da ni pokazala meje med nepremičninama s parc. št. 1398/43 in 1398/45 k.o. .... Tožeča stranka je dejansko pokazala mejo z nepremičnino parc. št. 1398/5 k.o. ..., vendar pa je obenem pokazala tudi mejo med nepremičninama s parc. št. 1398/45 in 1398/43 te k.o. in zato ne drži, da sporne meje ne bi pokazala. Meni, da bi jo geodet, ki je vodil postopek, glede na njeno nasprotovanje moral opozoriti, da sporne meje ni pokazala na pravi način. Ker tega ni storil, je dejansko stanje na terenu ostalo nepopolno ugotovljeno, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa so bili napačno aplicirani zaključki v izpodbijani odločbi.

5. Tožeča stranka je laik in bi, kolikor bi bila seznanjena s tem, da meje ni pokazala tako, kot pričakuje geodet, to nedvomno storila. Nobenega razloga ni, da dela meje, za katerega se zatrjuje, da ga ni pokazala, ne bi pokazala, saj ima na spornem delu greznico. Potek meje bi pravilno moral potekati od ZK točke 1975, kjer je bil zabit plastični mejnik in kar je označeno tudi na skici, v ravni črti proti hiši, kar je na skici označeno z ravno črto proti ZK točki 47, ne pa, da meja zavije proti zahodu proti ZK točki 1973. 6. Z izpodbijano odločbo je bila kršena pravica tožeče stranke, kot izhaja iz prvega odstavka 36. člena ZEN in je zato odločitev, da je soglašala s potekom predlagane meje med parcelama št. 1398/45 in 1398/43 k.o. ..., nezakonita, saj ni mogoče šteti, da bi z nečem soglašala, kolikor k podaji izrecnega soglasja ni bila nikoli pozvana. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo prvostopnega organa odpravi, tožena stranka pa naj ji povrne stroške postopka.

7. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

8. Sodišče je tožbo vročilo tudi prizadeti stranki A.A., ki na tožbo ni odgovoril. K točki I izreka:

9. Tožba je utemeljena.

10. V obravnavani zadevi je sporno, ali je odločitev prvostopnega organa, da se kot urejeni evidentirajo deli meje med parc. št. 1398/45 k.o. ..., last tožeče stranke, in parc. št. 1398/43 te k.o., last prizadete stranke A.A., pravilna in zakonita.

11. Po pregledu spisne dokumentacije upravnih spisov v zadevi sodišče ugotavlja, da je iz zapisnika mejne obravnave, ki je sestavni del elaborata ureditve meje št. 2015-144, razvidno, da se je sporna meja urejala po podatkih arhivskih podatkov IDPOS 2003, IDPOS 2087, IDPOS 6003 in IDPOS 6154. Iz podatkov zapisnika mejne obravnave izhaja, da se je med drugim urejal tudi del meje med parc. št. 1398/43 k.o. ... in parc. št. 1398/45 te k.o. od ZK točke 1973 do ZK točke 48 - IDPOS 2087 ter nadalje do ZK točke 420 - IDPOS 6003, to je v delu, ki je za tožečo stranko sporen. Po podatkih zapisnika ustne obravnave se lastnik parc. št. 1398/5 k.o. ... (tožeča stranka) z urejenim delom meje ni strinjal, v zvezi s čemer je bila opozorjen, naj pokaže svojo mejo in na posledice, če tega ne stori. Tožeča stranka je pokazala svojo mejo, kar je razvidno iz skice ter predloženega elaborata in iz česar izhaja, da se ne strinja z mejo določeno po IDPOS 2003 med točkama P1 in P2, strinjala pa se je z ZK točko 1975 - IDPOS 6154 in je bila ta točka v soglasju in v prisotnosti obeh lastnikov tudi označena z mejnikom.

12. Iz zapisnika mejne obravnave z dne 19. 1. 2016 in izpodbijane odločbe izhaja, da tožeča stranka ni soglašala tudi s predlagano mejo med parc. št. 1398/45 k.o. ... in parc. št. 1398/43 te k.o., kot jo je določil geodet od urejene ZK točke 1973 do ZK točke 48 po IDPOS 2097. V zadevi ni sporno, da tožeča stranka soglasja s predlagano mejo ni podpisala. Iz zapisnika pa ne izhaja, da bi bila tožeča stranka, kot lastnica parc. št. 1398/45 k.o. ..., ki se z urejenim delom meje ni strinjala, opozorjena, da pokaže svoj potek meje in na posledice, če tega ne stori. V tem delu je zapisnik mejne obravnave pomanjkljiv.

13. Po določbi petega odstavka 31. člena ZEN morajo lastniki parcel iz prvega odstavka istega člena, ki ne soglašajo s predlagano mejo, ki jo je določil geodet, pokazati svojo mejo. Če je ne pokažejo, se šteje, da s predlagano mejo soglašajo. Geodet izmeri in v elaboratu ureditve meje prikaže pokazane meje in predlagano mejo. Uporaba domneve iz petega odstavka 31. člena ZEN je dopustna le, kolikor iz zapisnika izhaja, da je bil prisotni mejaš, ki se z mejo ne strinja, pozvan, da pokaže drugačen potek meje, kar pa v konkretni zadevi iz zapisnika ne izhaja. Po oceni sodišča je zato prvostopni organ neupravičeno uporabil domnevo iz petega odstavka 31. člena ZEN, saj za to ni imel podlage v zapisniku o mejni obravnavi.

14. Podpis zapisnika mejne obravnave, tako kot to določa tretji odstavek 32. člena ZEN, ni nujen. Če kateri od prisotnih lastnikov zapisnika noče podpisati, geodet to dejstvo in razloge za odklonitev podpisa navede v zapisniku, kot je bilo to storjeno tudi v konkretnem primeru in je zato zapisnik v skladu s tako zahtevo. V primeru, da zapisnik ni podpisan, pa mora biti tako natančen, da ni nobenega dvoma o tem, da je bil lastnik, ki se z urejenim delom meje ne strinja, opozorjen, da pokaže svojo mejo in na posledice, če tega ne stori, kar pa v konkretnem primeru iz zapisnika ne izhaja.

15. Upravni organ je odločitev napačno oprl na domnevo iz petega odstavka 31. člena ZEN. Izpodbijana odločba tako ni izdana v skladu s 40. členom ZEN. Tožeča stranka je s tožbo uveljavljala tudi druge razloge, na katere pa sodišče ne odgovarja, ker je tožbi ugodilo in za odločanje v konkretnem upravnem sporu niso relevantni.

16. Glede na navedeno, je sodišče tožbi ugodilo in zaradi napačne uporabe materialnega prava izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo v skladu s tretjim odstavkom 46. člena ZUS-1 vrnilo v ponovni postopek organu, ki je upravni akt izdal. K točki II izreka:

17. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožeča stranka po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka. Sodišče je stroške, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 347,70 EUR (285,00 EUR in 22 % DDV), glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je zastopala odvetnica.