Jedro

Dopolnitev dejanskega stanja, ki je ostalo nepopolno ugotovljeno zaradi napačne uporabe materialnega prava, bo lažje in hitreje izvedlo sodišče prve stopnje, ki je dokazni postopek že izvedlo in ga bo moralo le dopolniti, zato je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče na Vrhniki je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z opr. št. VL 185625/2010 z dne 15. 12. 2010 tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in zahtevek tožnika zavrnilo.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik, ki uveljavlja pritožbene razloge po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju: ZPP). Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ter tožencu naloži plačilo stroškov predmetnega pritožbenega postopka. Meni, da je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita. Pravno podlago njegovega zahtevka predstavljajo Splošni pogoji E. d. o. o. (v nadaljevanju: Splošni pogoji), pa tudi Uredba o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (v nadaljevanju: Uredba). Pritožnik poudarja, da toženec ni nikoli odpovedal dobave električne energije na svoje ime in ni zahteval spremembe plačnika. To dejstvo za toženca tudi ni bilo sporno, zato se na podlagi določbe 214. člena ZPP šteje za dokazano. Spremembo lastništva na merilnih mestih je zahteval G. D., ki je 3. 12. 2007 postal lastnik nepremičnine 258.S, k. o. X.. Iz vseh priloženih dokumentov pa izhaja, da je bil v spornem obdobju uporabnik električne energije toženec, zato bi moral on poravnati dolg. Pravno podlago tožbenemu zahtevku pa predstavlja tudi 105. člen prej citirane Uredbe, ki ureja t.i. neupravičeni odjem električne energije. Toženec je nadaljeval z odjemom električne energije kljub temu, da se je lastništvo nepremičnine preneslo na drugo osebo. Pritožnik meni, da je kot upravljalec distribucijskega omrežja upravičen zahtevati ocenjeni neupravičeni odjem električne energije od toženca.

3. Pritožba je bila vročena tožencu, ki nanjo ni podal odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Utemeljen je pritožbeni očitek, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava odločitev prvostopenjskega sodišča nepravilna. V izpodbijani sodbi je prvostopenjsko sodišče navedlo, da tožnik ni obrazložil, na kakšni podlagi je po spremembi lastnika merilnih mest račune še vedno pošiljal tožencu. Razloge za takšno postopanje pa je tožnik zadosti določno navedel v pripravljalni v vlogi z dne 18. 4. 2011. V predmetni vlogi je tožnik navedel, da je toženec uporabljal nepremičnino tudi po spremembi lastnika merilnega mesta vse do deložacije, ki je bila izvršena 9. 9. 2009, zato je ostal plačnik električne energije isti, kar izhaja tudi iz opombe v zapisniku. V zvezi s tem je dolžnik predlagal zaslišanje G. D., v spis pa je predložil tudi podatke merilnega mesta (priloga A19), kjer je posebej navedeno, da ostaja plačnik isti.

6. Prvostopenjsko sodišče bi moralo celoviteje presoditi navedbe toženca v ugovoru in v prvi pripravljalni vlogi, ki kažejo na to, da je nepremičnino uporabljal vse do 9. 9. 2009 ter za vse navedeno uporabiti tudi pravno podlago, ki jo daje Uredba. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče na podlagi 458. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zaradi zmotne materialnopravne presoje je namreč dejansko stanje glede odločilnih dejstev ostalo nepopolno ugotovljeno, dopolnitev pa bo sodišče prve stopnje, ki je dokazni postopek že izvedlo in ga bo moralo le dopolniti, lažje in hitreje izvedlo.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ima podlagi v tretjem odstavku 165. člena ZPP.

(1) Uradni list RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami