Jedro

Tisti, ki misli, da je bil z odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko vloži pravno sredstvo tudi, če ni sodeloval v postopku na prvi stopnji.

Pritožnica ima prav, da je namen zaznamovane prepovedi odtujitve in obremenitve v tem, da ima prejemnik pomoči, ki je lastnik premoženja (nepremičnine), le tega tudi v času smrti, da bo lahko dajalec pomoči predlagal omejitev dedovanja. Vendar se pritožbeno sodišče ne strinja s stališčem, da zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v postopku civilne delitve nepremičnine v solastnini ne more biti izbrisana brez poplačila terjatve njenega imetnika ali njegovega soglasja oziroma, kot izhaja iz pritožbenih navedb, celo, da brez tega civilna delitev sploh ni možna.

V primeru prisilne prodaje nepremičnine, na katere deležu enega od solastnikov ima občina zaznamovano prepoved odtujitve in obremenitve, ki ima za posledico izbris te zaznambe, to premoženje prejemnika socialnega transferja (praviloma) ne bo več predmet njegove zapuščine in s tem pritožnica izgubi zavarovanje svoje terjatve, ne pa tudi same terjatve oziroma možnost zahtevati omejitev dedovanja.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepremičnino, stanovanje na naslovu ..., posamezni del številka 16 v stavbi številka 433 v k. o. ..., v solasti predlagateljice do ½ in nasprotnega udeleženca do ½, na podlagi pravnomočnega sklepa o domiku N 27/2019 z dne 11. 11. 2020 izročilo kupcu A. A., ... (I. točka izreka). Zemljiški knjigi je odredilo, da se pri navedeni nepremičnini izbrišejo: zaznamba zastavne pravice ID 001, zaznamba drugega pravnega dejstva ID 002, zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ID 003 in zaznamba zastavne pravice ID 004 ter vknjiži lastninska pravica na ime kupca (II. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da se mora v treh mesecih od pravnomočnosti tega sklepa izseliti iz predmetne nepremičnine ter jo izročiti kupcu prosto oseb in stvari (III. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila Mestna občina ... (v nadaljevanju MO) iz vseh pritožbenih razlogov. Opozarja, da bi morala biti zaradi zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičnini, ki je predmet cenitve in prodaje, v postopek povabljena kot stranka z interesom, kot upnica, da bi priglasila svojo terjatev. Z opustitvijo možnosti sodelovanja v postopku in opustitvijo vročitve je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Prvostopenjsko sodišče ji izpodbijanega sklepa, čeprav nekaj mesecev kasneje, ne bi vročilo, če ne bi menilo, da bi morala v postopku sodelovati tudi MO. Izpodbijani sklep bi moral vsebovati odločitev o tem, da se iz dobljene kupnine poplačajo upniki. Pritožnica je bila s pozivom z dne 13. 11. 2020 pozvana, da sporoči višino svoje terjatve, kar je tudi storila in priložila obračun terjatve. Po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa bodo podani pogoji za izbris zaznamb iz zemljiške knjige, s tem pa bo MO izgubila varstvo svoje zaznamovane pravice. Podobna situacija je bila v zadevi VSL I Cp 1068/2020, kjer je občina na napačno ravnanje opozorila prepozno, šele ob razdelitvi kupnine. Iz obrazložitve navedenega sklepa je mogoče razbrati, da mora biti občina pritegnjena v postopek še pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, le ta pa mora vsebovati tudi odločitev glede poplačila terjatve imetnika zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve. Pritožnica bi morala imeti možnost sodelovanja v postopku in na tej podlagi pravico do poplačila iz dobljene kupnine. Če pa sodišče šteje, da je bil poziv za prijavo terjatve pritegnitev MO v postopek in priznanje njenega statusa, potem bi moral izpodbijani sklep vsebovati tudi poplačilo njene terjatve iz dosežene kupnine. Zakonita prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine je v 100.b in 100.c členu Zakona o socialnem varstvu določena ravno z namenom zaščite privilegiranega upnika, občine, ki namesto zavezanca doplačuje storitve institucionalnega varstva. Prepoved odtujitve in obremenitve je ustanovljena z namenom, da lastnik stanovanja le tega ne more odsvojiti ali obremeniti brez soglasja ali izbrisa zaznambe, na katerega bi občina pristala po poplačilu terjatve. Ni je mogoče kar izbrisati brez poplačila občine, saj je tako njen namen razvrednoten in dopušča celo možnost zlorab. Civilna delitev ni zadostna podlaga, da se zakonsko določene zaznambe brišejo brez vsakega poplačila. Če pa sodišče meni, da je razdelitev solastnine s civilno delitvijo možna le s prodajo celotne nepremičnine in ne le solastniškega deleža, to dodatno potrjuje, da mora imeti možnost sodelovanja tudi upnik, z dobljeno kupnino pa se poplačajo nesporno ugotovljene terjatve. Zaradi napačnega postopanja je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje oziroma sploh ni bilo ugotovljeno, da je pritožnica stranka z interesom v predmetnem postopku. Posledično je bilo napačno uporabljeno materialno pravo, in sicer 192. in 196. člen ZIZ, ker sklep ne vsebuje odločitve o poplačilu terjatve, zavarovane z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je predmet prodaje. Ker pritožnici ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku, sklep z dne 12. 11. 2020 še ni pravnomočen in ne bi smel biti realiziran v zemljiški knjigi. Pritožnica zato predlaga, naj sodišče odpravi preuranjeno klavzulo o pravnomočnosti in zemljiškoknjižnemu sodišču po uradni dolžnosti odredi izbris pomotnih vpisov po sklepu Dn 113937/2021 z dne 25. 5. 2021 in ponovno vknjiži vse zaznambe, tudi zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve ID 003 ter izbriše lastninsko pravico v korist kupca.

3. Pritožba je bila vročena predlagateljici in nasprotnemu udeležencu, ki nanjo nista odgovorila.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Predlagateljica je v skladu z določbo 123. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)1 dne 1. 3. 2019 na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Novem mestu N 64/2017 z dne 11. 10. 20172 predlagala prodajo solastne nepremičnine. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24. 4. 2019 dovolilo prodajo nepremičnine z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in razdelitvijo kupnine v skladu s solastniškimi deleži. V nadaljevanju postopka je s subsidiarno3 uporabo določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) odredilo zaznambo sklepa v zemljiški knjigi, s sklepom z dne 31. 1. 2020 ugotovilo vrednost nepremičnine in jo na prvi javni dražbi dne 14. 10. 2020 domaknilo najboljšemu ponudniku. Po plačilu kupnine je z izpodbijanim sklepom nepremičnino kupcu tudi izročilo (192. člen ZIZ) ter hkrati zemljiški knjigi odredilo izbris zaznamb (zastavne pravice ID 001, drugega pravnega dejstva ID 002, prepovedi odtujitve in obremenitve ID 003 in zastavne pravice ID 004) in vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Sklep o izročitvi je vročilo strankama in kupcu, dne 24. 5. 2021 pa ga v skladu z drugim odstavkom 46. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) poslalo zemljiški knjigi, ki je s sklepom Dn 113937/2021 z dne 25. 5. 2021 izvršila odrejene vpise. Naknadno, dne 6. 7. 2021, je odredilo vročitev sklepa o domiku in sklepa o izročitvi še pritožnici in hipotekarnemu upniku B. B. 6. Pritožnica, ki je doplačevala institucionalno varstvo za solastnika (nasprotnega udeleženca) nepremičnine, ki se je v predmetnem postopku razdelila s civilno delitvijo, je imela na podlagi odločbe CSD, št. 2/020-00-0001/2007 z dne 30. 3. 2007 in dopolnilne odločbe istega organa št. 020-00-0001/2007 z dne 26. 2. 2010 v skladu 100.b člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV) pri deležu nasprotnega udeleženca zaznamovano v svojo korist prepoved odtujitve in obremenitve. Za to zaznambo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve (četrti odstavek 100. b člena ZSV). Gre za zaznambo pravnega dejstva (7. točka 22. člena ZZK-1) na podlagi odločbe, ki jo je v okviru svojih pristojnosti izdal državni organ (četrti odstavek 98. člena ZZK-1).

7. Pritožbene navedbe zahtevajo odgovor na vprašanje, ali ima pritožnica (občina), ki je doplačevala storitev institucionalnega varstva za enega od solastnikov nepremičnine (nasprotnega udeleženca), ki se deli v nepravdnem postopku s civilno delitvijo, položaj materialnega udeleženca v smislu 19. člena ZNP oziroma ali z zaznamovano prepovedjo odtujitve in obremenitve izkazuje svoj pravni interes. Ta določba namreč kot udeleženca v nepravdnem postopku opredeljuje tudi osebo, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. 8. Pritožnica trdi, da bi morala biti zaradi zaznamovane prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičnini, ki je bila predmet cenitve in prodaje, v predmetni postopek povabljena kot stranka z interesom. Kdor misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko ves čas postopka na naroku ali s pismeno vlogo prijavi udeležbo (prvi odstavek 20. člena ZNP). Pritožnica udeležbe ni prijavila, pa tudi sodišče prve stopnje je o postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni obvestilo, pri čemer ZNP v 20. členu sodišču ni nalagal dolžnosti, da, če izve za osebe, katerih pravni interes utegne biti prizadet s sodno odločbo, le te obvesti o sodnem postopku, da lahko prijavijo svojo udeležbo, kot sedaj to določa drugi odstavek 22. člena ZNP-1. 9. Pritožnica je za postopek izvedela takoj po izdaji izpodbijanega sklepa, ko jo je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 13. 11. 2020 (ki ga je pritožnica prejela 17. 11. 2020) obvestilo, da je bilo stanovanje prodano na prvi javni dražbi za izklicno ceno 69.080 EUR, da sta do kupnine upravičena oba solastnika, vsak do ½, da je bilo stanovanje s sklepom N 27/2019 z dne 12. 11. 2020 izročeno kupcu in da bodo posledično na podlagi določil ZIZ v zvezi s 110. členom izbrisana vsa bremena. Z istim dopisom je bila pritožnica pozvana, da sporoči višino svoje terjatve, priloži obračun in sporoči račun, na katerega naj sodišče poravna terjatev iz dosežene kupnine. Tega (tudi sicer zmotnega) poziva ni mogoče šteti za pritegnitev pritožnice v postopek in priznanje statusa materialne udeleženke, enako velja za naknadno vročitev sklepov o domiku in o izročitvi.

10. Ker pa lahko tisti, ki misli, da je bil z odločbo prizadet njegov pravni interes, vloži pravno sredstvo tudi, če ni sodeloval v postopku na prvi stopnji (prvi odstavek 30. člena ZNP), je treba odgovoriti na vprašanje, ali je bil z izpodbijanim sklepom prizadet pravni interes pritožnice. To je povezano tudi z vprašanjem, ali je pritožnica materialna udeleženka postopka razdružitve solastnine s civilno delitvijo.

11. Uvodoma je treba pritožnici pojasniti, da ni res, da bi moral izpodbijani sklep vsebovati tudi odločitev o poplačilu terjatev upnikov oziroma o poplačilu njene terjatve. Glede na drugi odstavek 123. člena ZNP se je prodaja solastne nepremičnine opravila po določbah devetnajstega poglavja ZIZ o razdelitvi stvari, med katerimi 236. člen napotuje na uporabo določb ZIZ o izvršbi na nepremičnine, razen če se stranke o posameznih vprašanjih sporazumejo drugače. V skladu s prvim odstavkom 192. člena ZIZ sodišče po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine izda sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi nanj vpiše lastninska pravica na nepremičnini ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku (prvi odstavek 192. člena ZIZ), sodišče pa upnike poplača šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi (195., 207. in 208. člen ZIZ). Pritožbeno vztrajanje, da bi moralo biti v izpodbijanem sklepu odločeno tudi o poplačilu njene terjatve, je po povedanem neutemeljeno.

12. Pritožnica nadalje zmotno meni, da bi z možnostjo sodelovanja v postopku pridobila pravico do poplačila iz kupnine. Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nikomur ne daje poplačilne pravice4, ampak le prepoveduje lastniku (kasnejše) pravno poslovno razpolaganje z nepremičnino, za kar v obravnavanem primeru ne gre. Učinke zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve določa 99. člen ZZK-1, med njimi poplačilne pravice ni, prav tako osebe, v katere korist je zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve, ni med upniki, ki se poplačajo iz kupnine v primeru prisilne prodaje nepremičnine (prim. 196. člen ZIZ).

13. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da iz obrazložitve sklepa VSL I Cp 1068/2020 z dne 3. 2. 2021 izhaja, da bi morala biti občina pritegnjena v postopek civilne delitve še pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi in da bi moral le ta vsebovati tudi odločitev glede poplačila terjatve imetnika zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve. Iz obrazložitve izhaja le, da so odločitve glede delitve solastne nepremičnine že pravnomočne in jih ni mogoče izpodbijati s pritožbo, in so zato brezpredmetne navedbe glede soglasja občine za prodajo nepremičnin. Sicer pa je tudi v tej odločbi eksplicitno zapisano, da zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nima učinkov na razdelitev kupnine za nepremičnino, ki je bila prodana zaradi civilne delitve v sodnem postopku.

14. Pritožnica ima prav, ko opozarja na namen zaznamovane prepovedi odtujitve in obremenitve, ki je v tem, da ima prejemnik pomoči, ki je lastnik premoženja (nepremičnine), le tega tudi v času smrti, da bo lahko dajalec pomoči predlagal omejitev dedovanja. Vendar se pritožbeno sodišče ne strinja z njenim stališčem, da zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v postopku civilne delitve nepremičnine v solastnini ne more biti izbrisana brez poplačila terjatve njenega imetnika ali njegovega soglasja oziroma, kot izhaja iz pritožbenih navedb, celo, da brez tega civilna delitev sploh ni možna. Kot je bilo bilo že poudarjeno, zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve tistemu, v katerega korist je vpisana, ne daje poplačilne pravice, ampak le prepoveduje kasnejše pravnoposlovno5 razpolaganje z nepremičnino. Na tem mestu je treba še dodati, da zahtevek dajalca socialne pomoči nenazadnje tudi nima narave denarne terjatve, kar izhaja iz določbe prvega odstavka 128. člena Zakona o dedovanju (ZD)6. Ker pride le do omejitve dedovanja premoženja po osebi, ki je uživala pomoč, tako, da postane dajalec pomoči lastnik dela zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči (in tudi do zapuščine nima denarne terjatve), pritožnica tudi zato ne more v postopku civilne delitve pogojevati izbrisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve s poplačilom njene terjatve.

15. Pritožbeno sodišče se zaveda, da v primeru prisilne prodaje nepremičnine, na katere deležu enega od solastnikov ima občina zaznamovano prepoved odtujitve in obremenitve na podlagi 100.b člena ZSV, ki ima za posledico izbris te zaznambe, to premoženje prejemnika socialnega transferja (praviloma) ne bo več predmet njegove zapuščine in s tem pritožnica izgubi zavarovanje svoje terjatve (ne pa tudi same terjatve) oziroma možnost zahtevati omejitev dedovanja po 128. členu ZD.7 Pritožnica (občina) bi lahko zavarovanje ohranila le, če civilna delitev solastnine brez njenega soglasja8 sploh ne bi bila možna oziroma če bi imela kakršenkoli vpliv na potek postopka. Ker njeno soglasje ni potrebno in tudi na kakšen drug način ne more vplivati na postopek, in ker v postopku civilne delitve zaradi prej navedenih razlogov ne more biti poplačana, z zaznamovano prepovedjo odtujitve in obremenitve pri solastnem deležu enega od solastnikov ne more utemeljiti svojega pravnega interesa, ki posledično tudi z izpodbijanim sklepom ni bil prizadet. 16. To hkrati pomeni, da pritožnica ni materialna udeleženka postopka razdružitve solastnine s civilno delitvijo in nima pravice do pritožbe, zato njena pritožba ni dovoljena in jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Postopek se je začel 1. 3. 2019, zato se nadaljuje po določbah ZNP (216. člen ZNP-1). 2 S katerim je bilo odločeno, da se stanovanje na naslovu ..., posamezni del 16 v stavbi številka 433 v k. o. ..., katerega solastnika sta predlagateljica in nasprotni udeleženec, vsak do ½, razdruži tako, da se delitev opravi s prodajo nepremičnine in razdelitvijo izkupička. 3 110. člen ZNP 4 Glej še sklepa VSL I Cp 1068/2020 z dne 3. 2. 2021 in I Cp 1617/2021 z dne 22. 10. 2021. 5 V obravnavanem primeru ni šlo za pogodbeno razpolaganje, kupec nepremičnine je postal lastnik na podlagi sodne odločbe. 6 Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Glej tudi sklep VSK CDn 111/2014 z dne 29. 5. 2014. 7 Enako bi bilo v primeru, če bi bil prejemnik socialne pomoči (so)lastnik nepremičnine, ki bi se prodala v izvršilnem postopku zaradi izvršljive denarne terjatve njegovega upnika, tudi v tem primeru bi se izbrisala prepoved odtujitve in obremenitve brez poplačila dajalca socialne pomoči. 8 Ni mogoče pristati na pritožbeno stališče, da civilna delitev solastne nepremičnine sploh ni dopustna brez soglasja občine, ker bi bil to prevelik poseg v pravico drugih solastnikov zahtevati delitev stvari, ki je lahko omejena le z zakonom (prvi odstavek 69. člena Stvarnopravnega zakonika). Da bi šlo za zlorabo pravice v pritožbi ni zatrjevano. Enako stališče je zavzeto v sklepu VSL II Cp 788/2000 z dne 1. 2. 2001. Čeprav je šlo za pogodbeno prepoved odtujitve in obremenitve, je stališče, da je treba v koliziji vpisane prepovedi odtujitve in obremenitve na solastniškem deležu enega od solastnikov in pravice delitve solastne stvari drugih solastnikov, dati prednost slednji, relevantno tudi za obravnavano zadevo.